Franja

Zadetki iskanja

  • inasprire

    A) v. tr. (pres. inasprisco) poostriti, zaostrovati, razdražiti:
    inasprire la disciplina poostriti disciplino
    inasprire le tasse povečati davke

    B) ➞ inasprire, inasprirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inasprisco)

    1. postajati ostrejši, hujši:
    il freddo si è inasprito mraz je hujši, postati zagrenjen
  • incense3 [inséns] prehodni glagol
    razjeziti, razvneti, razdražiti

    incensed razjarjen, divji
  • incitar spodbuditi, razdražiti, nahujskati, naščuvati

    incitar la rebelión ščuvati k uporu
  • in-citō -āre -āvī -ātum

    1. zganiti, v tek zagnati, nagnati, pognati (poganjati); preg.: currentem, ut dicitur, incitavi Ci. že sicer tekočega, vehementius equos incitare C., lintres remis incitatae C., hastas Val. Fl.

    2. refl. in med. hitro zganiti se, steči: alii ex castris sese incitant C. hite, da bi prišli iz … , planejo iz … , ex alto se aestus incitat C. pridere, se zažene, motus incitatur … et retardatur Ci. se pospeši, postaja hitrejše, amnis incitatus pluviis L. bolj deroča zaradi nalivov (deževja).

    3. metaf. vzbujati, (na)dražiti, spodbujati, podžigati, naganjati, priganjati, nagibati (naspr. reprimere, refrenāre, languefacere): sitim O., nullo incitante Ci. ne da bi kdo priganjal, sic sum incitatus, ut … Ci., animum i. Ci., sensum Ci. Na vprašanje k čemu? z ad: qui nos ad meam salutem incitavit Ci., ad id bellum i. C., ad spem novarum praedarum incitabantur Ci.

    4. occ.
    a) pospešiti rast, storiti, da drevo požene: frequentibus … fossuris terra permiscetur, ut incitari vitis possit Col.
    b) pomnožiti, povečati, povišati: eloquendi celeritatem i. Ci., incitare tuum studium debemus Ci., poenas i. T. poostriti.
    c) incitari (o barvah): živahnejši postajati, oživeti, prihajati: multis generibus possunt ista incitari aut relanguescere Sen. ph.
    č) (osebo v duši ali srcu) razburiti, razigrati; zlasti (preroško) navdahniti, navdušiti: cum ille furibundus incitata mente venisset Ci., exclamant quasi mente incitati Ci., Pythiam incitat terrae vis Ci.
    d) k sovraštvu spodbuditi (spodbujati), (na)dražiti, (na)ščuvati, razdražiti, razjariti, razvneti: L., Q., Suet., usque ad sanguinem (do krvavega dejanja) incitari odio Ci., subito manus illa incitatur Ci. se razhudi, vzroji. Na vprašanje:
    a) proti komu?: non desunt, qui istos in me incitent Ci., sua sponte contra rem p. incitantur Ci.
    b) k čemu (za kaj)?: qui servitia ad caedem incitavit Ci. — Od tod adj. pt. pf. incitātus 3.
  • indisporre* v. tr. (pres. indispongo) spraviti, spravljati v slabo voljo; vznejevoljiti, razdražiti
  • inflame [infléim]

    1. prehodni glagol
    vžgati, vneti
    figurativno razvneti (čustva), razdražiti, razkačiti (with, by s, z)
    medicina vneti

    2. neprehodni glagol
    vneti se (tudi medicina)
    figurativno vzplamteti, zavreti (kri)

    inflamed with love razvnet od ljubezni
    inflamed with rage razkačen
  • inselvatichire

    A) v. tr. (pres. inselvatichisco) podivjati; pren. razdražiti

    B) ➞ inselvatichire, inselvatichirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inselvatichisco) podivjati
  • invelenire

    A) v. tr. (pres. invelenisco) razdražiti; poslabšati

    B) ➞ invelenire, invelenirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ invelenisco)
    invelenirsi contro jeziti se, hudovati se nad kom
  • iritá irít vt./vr. dražiti, razdražiti (se), razburiti (se), razburjati (se), vznejevoljiti (se), iritirati
  • irritare

    A) v. tr. (pres. irrito)

    1. razburiti, razburjati; jeziti; razkačiti; razdražiti

    2. dražiti, iritirati; pren. spodbuditi, spodbujati:
    sostanza che irrita la pelle snov, ki draži kožo

    B) ➞ irritarsi v. rifl. (pres. mi irrito) razburiti, razburjati se; jeziti se; razkačiti se
  • irritate1 [íriteit] prehodni glagol
    dražiti, razdražiti (by s čim)
    iritirati, vznemirjati

    irritated at jezen na kaj, vznemirjen zaradi česa
    irritated with jezen na koga
    irritated by razdražen zaradi česa
  • madden [mædn]

    1. prehodni glagol
    razbesneti, razdražiti, spraviti ob pamet

    2. neprehodni glagol
    pobesneti, razdražiti se
  • move2 [mu:v]

    1. prehodni glagol
    premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
    figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
    razdražiti, spraviti v bes; predlagati
    ekonomija odposlati, razprodati

    2. neprehodni glagol
    premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
    figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
    napraviti potezo (šah)
    ekonomija iti v prodajo

    to be moved to tears biti do solz ganjen
    to be moved (at, by) biti ganjen
    to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
    to move s.o. to anger razjeziti koga
    to move the bowels dristiti
    his bowels moved šel je na veliko potrebo
    things began to move stvari so stekle
    parlament to move an amendment predlagati amandma
    he moved quickly hitro je ukrepal
    to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
    to move house preseliti se
    to move in a rut živeti po stari navadi
    the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)
  • nabódljati nàbōdljām, nabódljiti nàbōdljīm razdražiti: mržnjom nabodljan, nabodljen
  • nadrážiti nàdrāžīm
    1. nadražiti: nadražiti kožu trljanjem
    2. razdražiti: nadražiti koga, javno mišljenje, fantaziju
  • nadražíti i nadrážiti -im
    1. nadražiti: spolno nadražiti
    2. razdražiti, raspaliti, razljutiti
    3. nadrškati, nahuškati, natutkati: nadražiti na koga
  • per-cieō -ēre in perciō -īre -īvī -itum (per in ciēre, cīre)

    1. ganiti, (vz)gibati, vzbuditi, (vz)dražiti, razdražiti, vzburiti, razburiti: ocius animus quam res se perciet ulla Lucr., verbum saepe unum perciet aurīs Lucr.; večinoma pt. pf. percitus 3
    a) vzdražen, razdražen, vzburjen, razburjen: Pl., Ter., Lucr., Sen. tr., Sil. idr., animus iratus ac percitus Ci., p. irā L.
    b) razdražljiv, nagle jeze, vzkipljiv, občutljiv, vročekrven, silovit: ingenium p. ac ferox L., corpore et linguā percitus S. fr.

    2. imenovati: ni istum impudicum percies Pl.
  • pinchar zbosti, razdražiti; žaliti

    no pinchar ni cortar ne biti ne krop ne voda
    pincharse zbosti se
  • pique2 [pi:k] prehodni glagol
    užaliti, razdražiti, zbadati; spodbadati, izzivati, zbuditi (radovednost)

    to be piqued at biti jezen na
    to pique o.s. on bahati se s čim, biti domišljav na kaj
  • pobòsti pobòdēm, oni pobòdū, pobòdi, pobòdoh pȍbode, pòbo pobòla, pobòden -èna
    I.
    1. pobosti: goveda su pobola koze
    2. zabosti: pobosti zastavu, koplje u zemlju; izvući pobodena koplja, puške
    3. razdražiti (da začno bosti): pobosti volove
    II. pobosti se pobosti se: goveda su se pobola