Franja

Zadetki iskanja

  • plant [plɑ̃] masculin, agronomie (mlada) rastlina; sadika

    plant de carottes, d'asperges nasad korenja, belušev
  • planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

    planta baja pritličje
    planta medicinal zdravilno zelišče
    planta trepadora (rast) plezavka
    planta del pie podplat
    planta vivaz vedno zelena rastlina
    de planta do kraja, temeljito
    echar plantas bahati se
    echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam
  • plántă -e f rastlina
  • plante [plɑ̃t] féminin rastlina, zel

    plante du pied (anatomie) podplat, stopalo
    jardin masculin des plantes botanični vrt
    plante aquatique, ornementale, d'appartement vodna, okrasna, sobna rastlina
    plantes officinales, médicinales zdravilne rastline
  • psychrophyte [sáikroufait] samostalnik
    botanika rastlina, ki uspeva na mrazu
  • sjemènjača ž, sjȅmenjača ž (ijek.), semènjača ž, sȅmenjača ž (ek.)
    1. semenica, rastlina, ki se razmnožuje s semenom
    2. konoplja semenica
  • sjemènjāk -áka m, sjȅmenjāk m (ijek.), semènjāk -áka m, sȅmenjāk m
    1. rastlina, deli rastline za seme: klasovi ostavljeni za sjeme zovu se -aci
    2. plemenska žival
  • Stickstoffsammler, der, Pflanzenkunde rastlina, ki zbira dušik
  • stinger [stíŋə] samostalnik
    insekt, ki piči; rastlina, ki zbode, zapeče
    pogovorno boleč udarec
    figurativno zbadljiva opazka
    britanska angleščina, sleng whisky s sodo
    ameriško koktajl iz žganja in likerja

    hornets are severe stingers sršeni hudó pičijo
  • stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

    I.

    1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

    2. sinekdoha
    a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
    b) iver: ingens Gell.

    II. metaf.

    1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

    2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
    a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
    b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
    c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

    3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
    a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
    b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

    Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.
  • Stock, der, (-/e/s, Stöcke)

    1. palica; von Salz, Erz: čok; von Bäumen: štor; mineralogisch: obelisk; Tierkunde korm; Pflanzenkunde von Schwämmen: družina; Pflanzenkunde, Agronomie und Gartenbau (olesenela) rastlina; in der Imkerei, von Bäumen: panj; von Granit: gmota; historische Bedeutung, Geschichte Strafe: klada; zum Holzhacken: tnalo

    2. Baukunst, Architektur (Stockwerk) nadstropje; (im ersten Stock v prvem nadstropju)

    3. (Grundstock) glavnina den Stock zu spüren bekommen občutiti palico; wie ein Stock dastehen stati kot štor; als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte kot bi palico požrl(a); am Stock gehen hoditi s palico; über Stock und Stein čez drn in strn
  • Treibhauspflanze, die, rastlina, siljena v rastlinjaku; figurativ pretirano občutljiv človek
  • vegetable [védžitəbl]

    1. samostalnik
    zel, rastlina
    (tudi množina) rastlinje, (zelena) povrtnina, zelenjava, sočivje; rastlinska hrana, vegetabilije

    early vegetables zgodnja povrtnina

    2. pridevnik
    rastlinski, vegetabilen; povrtni; rastlinskega izvora, sestavljen iz rastlin
    figurativno enoličen

    vegetable diet vegetarijanska hrana
    vegetable garden zelenjavni vrt
    vegetable-man branjevec, sadjar
    vegetable marrow botanika buča
    vegetable oil rastlinsko olje
    vegetable soup zelenjavna juha
    she leads a vegetable life ona živi enolično življenje
  • vegetable rastlinski; vegetable moški spol rastlina
  • vegetal [védžitəl]

    1. samostalnik
    zel, rastlina

    2. pridevnik
    rastlinski (v splošnem pomenu), vegetalen; vegetativen

    the vegetal functions vegetativne funkcije
  • végétal, e, aux [-tal, to] adjectif rastlinski; masculin rastlina

    règne masculin végétal rastlinstvo
    graisse féminin végétale rastlinska mast
    terre féminin végétale humus, prst
    tissu végétal rastlinsko tkivo
  • vegetale

    A) agg. rastlinski, vegetalen:
    olio vegetale rastlinsko olje
    regno vegetale rastlinski svet

    B) m rastlina
  • Vogelblume, die, Pflanzenkunde ptičecvetka, rastlina, ki jo oprašujejo ptiči
  • vònjāvka ž rastlina, ki ima močan duh
  • weed [wi:d]

    1. samostalnik
    plevel; slaba trava
    poetično zel, rastlina
    pogovorno cigara, cigareta
    sleng slaboten, mršav človek, mršav človek, suhec; mršava žival, kljuse

    the Indian (ali soothing) weed tobak, "travica"
    red weed mak
    ill weeds grow apace kopriva ne pozebe
    weed grown preraščen s plevelom

    2. prehodni glagol
    (o)pleti (a garden vrt)

    to weed out opleti; figurativno iztrebiti, iztrgati, odstraniti
    neprehodni glagol
    opleti (plevel)
    figurativno izvršiti čistko