skókica (-e) f
1. pulce
2. piccola rana
Zadetki iskanja
- strelína ž rana od vatrenog oružja
- udarína ž rana od udarca
- vstrelína ž ulazna strelna rana
- žábar (-ja) m
1. ranocchiaio
2. pejor. abitante di ranocchiaia
3. žarg. uomo rana
4. pejor. ranocchiaio (appellativo dato agli abitanti di Lubiana e dintorni) - žábast (-a -o) adj.
1. simile a rana; ranocchiesco
2. pieno di rane - žábec (-bca) m
1. rana maschio, maschio della rana
2. uomo rana - žábjak (-a) m
1. ranocchiaia
2. ranocchio, maschio della rana - žábje adv. a rana:
plavati po žabje nuotare a rana - žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano - žábji de (las) ranas; de rana
žabja jajca (krak) huevas f pl (anca f) de rana
žabje kvakanje el croar de las ranas
žabja mlaka estanque m de ranas
žabja perspektiva perspectiva f a ras del suelo; vista f desde abajo - žabón (-a) m
1. ranocchio, maschio della rana
2. pren. (majhen otrok) ranocchio - bolèč (-éča -e) adj.
1. che duole, che fa male, che reca dolore; dolente:
boleča glava testa che duole
2. pren. penoso:
rešiti boleče probleme risolvere problemi penosi
boleče razočaranje una delusione acerba
boleča rana ferita lancinante
med. boleč krč tenesmo
boleče mesečno perilo dismenorrea
pren. boleča točka punctum dolens - boleti glagol
1. (o telesni bolečini) ▸ fáj, fájdalmat okozglava boli ▸ fáj a fejenoga boli ▸ fáj a lábatrebuh boli ▸ fáj a hasagrlo boli ▸ fáj a torkauho boli ▸ fáj a fülerama boli ▸ fáj a vállavbod boli ▸ fáj a szúrásdotik boli ▸ fájdalmat okoz az érintésrana boli ▸ sajog a sebboli v križu ▸ fáj a derekaboli v sklepih ▸ fájnak az ízületeimočno boli ▸ nagyon fájneznosno boli ▸ elviselhetetlenül fájstrašno boli ▸ iszonyúan fájhudo boli ▸ borzasztóan fájgrozno boli ▸ rettentően fájoteči in boleti ▸ bedagad és fájsrbeti in boleti ▸ viszket és fájBila je tako zabavna, da naju je bolel trebuh od smeha. ▸ Olyan szórakoztató volt, hogy fájt a hasunk a nevetéstől.
Telefonsko slušalko je oklepala tako krčevito, da so jo boleli prsti. ▸ Olyan erősen szorította a telefonkagylót, hogy ujjai belesajdultak.
2. (o duševni bolečini) ▸ fájkrivica boli ▸ fáj az igazságtalanságresnica boli ▸ az igazság fájporaz boli ▸ a vereség fájVem, da resnica boli, vendar takšna so dejstva. ▸ Tudom, hogy fájó az igazság, de ezek a tények. - brazgotinjenje samostalnik
(o nastanku brazgotin) ▸ hegesedésbrazgotinjenje pljuč ▸ tüdőhegesedésbrazgotinjenje tkiva ▸ szöveti hegesedésbrazgotinjenje rane ▸ seb hegesedésebrazgotinjenje jeter ▸ májhegesedéspretirano brazgotinjenje ▸ túlzott hegesedéspovzročiti brazgotinjenje ▸ hegesedést okozPoškodbi sledi celjenje z brazgotinjenjem. ▸ A sérülés hegesedés során gyógyul.
Za lepo celjenje ran brez zapletov in brazgotinjenja je pomembno, da se rana ne okuži. ▸ A szép és hegesedés nélküli sebgyógyuláshoz fontos, hogy a seb ne fertőződjön el.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat, és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső részén. - céliti guérir, (se) cicatriser
rana se nerada celi la plaie se cicatrise mal - čêlo2 frente f ; (sprednja stran) frente m
biti na čelu (sprevoda) estar al frente (del séquito)
(na)gubati, mrščiti čelo fruncir el entrecejo
rana na čelu herida f en la frente
postaviti se na čelo (prevzeti vodstvo) ponerse al frente (de) - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco - duodenal|en (-na, -no) duodenal, Zwölffingerdarm- (rana Zwölffingerdarmgeschwür)
- dvanajstnik moški spol (-a …) anatomija der Zwölffingerdarm
vnetje dvanajstnika medicina die Zwölffingerdarmentzündung
rana na dvanajstniku medicina das Zwölffingerdarmgeschwür