Franja

Zadetki iskanja

  • Locrī -ōrum, m (Λοκροί)

    1. Lókri(jci), preb. gr. pokrajine Lokride, in sicer: na severu Locrī Epicnēmidiī (Λοκροὶ Ἐπικνημίδιοι) Lokri(jci) Epiknemidijci, epiknemidijski Lokri(jci) (= „Lokri(jci) na pogorju Knémis“): Plin., na zahodu Locrī Ozolae (Λοκροί Ὀζόλαι) Lokri(jci) Ozoli, ozolski Lokri(jci): Plin., na jugu Locrī Opūntiī (Λοκροὶ Ὀπούντιοι) Lokri(jci) Opuntijci, opuntski Lokri(jci). Nom. pl. (v gr. obl. Locroe) Lókri(jci), naslov Menandrove gledališke igre: Q. Od tod
    a) subst. Locris -idis in -idos, f (Λοκρίς) α) pokrajina Lókrida v srednji Grčiji: L., Mel. β) Lókrijka: Cat.
    b) adj. Locrēnsis -e lókrijski: ager Plin.; subst. Locrēnsēs -ium, m = Locrī: L.

    2. Locrī z vzdevkom Epizephyrii (Λοκροὶ Ἐπιζεφύριοι) Lókri Epizefírijci (= zahodni Lokri), mesto v južni Italiji na Brutijskem, severovzhodno od Regija, naselbina ozolskih Lokrov (danes le še nekaj razvalin pri kraju Motta di Bozzano): L. Od tod preb. Locrī -ōrum, n: Ci., L. ali Locrēnsēs -ium, m: Ci., L. Lókri(jci).
  • Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

    I. moško ime

    1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

    2. Enejev tovariš: V.

    3. Diomedov tovariš: O.

    4. Kentaver: O.

    5. Trazibulov oče: N.

    6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

    7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

    8. grški kipar: Plin.

    9. zdravnik iz Neaplja: Plin.

    II. ime več rek, poseb. reka

    1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

    2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

    3. v Bitiniji: O.

    4. v Pontu: Plin.

    5. v Kilikiji: Plin.

    6. v Feniciji: Mel., Plin.

    7. v Paflagoniji: V. idr.
  • Madagassisch: Madagassische Region Geographie , Tierkunde Madagaška regija
  • monoklínski (-a -o) adj. min. monoclinico; monoclinale:
    monoklinski sistem sistema monoclinico
    geol. monoklinska regija monoclinale
  • nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

    1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

    2. occ. meton.
    a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
    b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
    c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
    d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
    e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

    3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
    a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
    b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.
  • Notranja Mongolija stalna zveza
    (avtonomna regija Kitajske) ▸ Belső-Mongólia
  • Nova Anglija stalna zveza
    (regija v ZDA) ▸ Új-Anglia
  • palearktič|en (-na, -no) rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija, geografija paläarktisch
    palearktična regija die Paläarktis
  • plansk|i (-a, -o) količine, norme, stroški: das Soll, Soll- (vzporejanje planskih in realnih količin … der Soll-Ist-Vergleich); Planungs- (regija die Planungsregion), Plan- (petletno obdobje das Planjahrfünft, gospodarstvo Planwirtschaft, obdobje der Planzeitraum)
  • Sahel samostalnik
    (regija v Afriki) ▸ Száhel [afrikai régió]
  • Spodnja Bavarska stalna zveza
    (upravna regija) ▸ Alsó-Bajorország
  • Sredozemlje samostalnik
    (regija) ▸ mediterrán térség, Földközi-tenger vidéke
  • telesn|i [é] (-a, -o) körperlich; (čutni) sinnlich (telesni užitki sinnliche Freuden); po temperaturi: körperwarm; (rodni) leiblich; Körper-, Körperbau- (tip die Körperbauform, položaj die Körperstellung, privesek der Körperanhang, skelet das Körpergerüst, sokovi Körpersäfte množina, stik der Körperkontakt, šum das Körpergeräusch, trening die Körperschulung, zadah der Körpergeruch, beljakovina das Körpereiweiß, funkcija die Körperfunktion, higiena die Körperhygiene, odprtina die Körperöffnung, okvara der Körperschaden, regija die Körperregion, svežina die Körperfrische, temperatura die Körperwärme, die Körpertemperatur, toplota die Körperwärme, višina die Körperlänge, die Körpergröße, mere Körpermaße množina), Leib(es)- (obkladek der Leibumschlag, preiskava die Leibesvisitation, votlina die Leibeshöhle, perilo die Leibwäsche)
  • Valonija samostalnik
    (regija v Belgiji) ▸ Vallónia
  • valonski pridevnik
    (o Valoniji in Valoncih) ▸ vallon
    valonska regija ▸ vallon régió
    valonski parlament ▸ vallon parlament
    valonski minister ▸ vallon miniszter
    valonska vlada ▸ vallon kormány
    valonski jezik ▸ vallon nyelv
  • Zgornja Bavarska stalna zveza
    (upravna regija) ▸ Felső-Bajorország