Franja

Zadetki iskanja

  • ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

    1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

    2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.
  • utilizáre -ări f

    1. uporaba; raba

    2. izkoriščanje
  • uz -uri n

    1. raba, uporaba

    2. izraba

    3. jur. služnost
  • Verwendung, die, (-, -en) raba, uporaba; Verwendung finden: X findet Verwendung in X uporabljamo v, X je v rabi v; ich habe keine Verwendung dafür s tem nimam kaj početi; (Sichverwenden) zavzemanje
  • ви́користання -я с., izkoríščanje -a s., izrába -e ž., rába -e ž.
  • обиход m običajen način življenja, red v gospodinjstvu; raba;
    для домашнего обихода za domačo rabo
  • оборот m obrat; krog, kroženje; promet; obtok; raba; hrbtna stran; izraz, fraza;
    дело приняло другой о. stvar se je drugače zasukala;
    смотри на обороте; glej na drugi strani!;
    взять в о. кого vzeti v roke koga;
    о. на право! obrat na desno!
  • обращение n obračanje, vrtenje; spreminjanje; ravnanje; razglas, poziv; raba; kroženje, obtok;
    о. к населению razglas prebivalstvu
  • пользование n raba, uporaba, uporabljanje, uživanje
  • ужива́ння (вжива́ння) -я с., uporába -e ž., rába -e ž.
  • ужи́ток (вжи́ток) -тку ч., uporába -e ž., rába -e ž.
  • употребительность f uporabnost; raba
  • употребление n uporaba, raba;
    способ -ния navodila za rabo;
    находиться в -нии biti v rabi;
    годен к -нию uporaben
  • abus [abü] masculin zloraba; čezmernost, čezmerno uživanje; pretiravanje; kvarna, napačna raba; pomota, napaka

    abus de confiance zloraba zaupanja, poneverba
    abus de pouvoir zloraba (uradne) oblasti
    les abus du regime zloraba režima
    faire abus de quelque chose zlorabljati kaj
    (familier) il y a de l'abus to je pretirano, to gre predaleč
  • abuso m zloraba; čezmerna raba:
    abuso del cibo čezmerno uživanje hrane
  • abúz -uri n

    1. čezmerna raba

    2. zloraba
  • acȳrologia -ae, f (gr. ἀκυρολογία) raba nepravih in nenavadnih izrazov, nepravi izraz: Hier., Serv., Isid.
  • cranage [kréinidž] samostalnik
    raba žerjava; plačilo zanjo
  • dēnsitās -ātis, f (dēnsus)

    1. gostost: Col., Plin., Amm., Vulg.

    2. gosta množina: Arn., Amm., Cod. Th.

    3. pren. pogostnost, pogosta raba: Vop., figurarum, sententiarum Q.
  • distinctiō -ōnis, f (distinguere)

    I. act.

    1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.

    2. occ. (ret.)
    a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
    b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
    c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).

    — II. pass.

    1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.

    2. occ. (gram. in ret.)
    a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
    b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
    c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.

    3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin.
Število zadetkov: 144