Franja

utilizáre -ări f

1. uporaba; raba

2. izkoriščanje

uz -uri n

1. raba, uporaba

2. izraba

3. jur. služnost

Verwendung, die, (-, -en) raba, uporaba; Verwendung finden: X findet Verwendung in X uporabljamo v, X je v rabi v; ich habe keine Verwendung dafür s tem nimam kaj početi; (Sichverwenden) zavzemanje

ви́користання -я с., izkoríščanje -a s., izrába -e ž., rába -e ž.

обиход m običajen način življenja, red v gospodinjstvu; raba;
для домашнего обихода za domačo rabo

оборот m obrat; krog, kroženje; promet; obtok; raba; hrbtna stran; izraz, fraza;
дело приняло другой о. stvar se je drugače zasukala;
смотри на обороте; glej na drugi strani!;
взять в о. кого vzeti v roke koga;
о. на право! obrat na desno!

обращение n obračanje, vrtenje; spreminjanje; ravnanje; razglas, poziv; raba; kroženje, obtok;
о. к населению razglas prebivalstvu

пользование n raba, uporaba, uporabljanje, uživanje

ужива́ння (вжива́ння) -я с., uporába -e ž., rába -e ž.

ужи́ток (вжи́ток) -тку ч., uporába -e ž., rába -e ž.

употребительность f uporabnost; raba

употребление n uporaba, raba;
способ -ния navodila za rabo;
находиться в -нии biti v rabi;
годен к -нию uporaben

abus [abü] masculin zloraba; čezmernost, čezmerno uživanje; pretiravanje; kvarna, napačna raba; pomota, napaka

abus de confiance zloraba zaupanja, poneverba
abus de pouvoir zloraba (uradne) oblasti
les abus du regime zloraba režima
faire abus de quelque chose zlorabljati kaj
(familier) il y a de l'abus to je pretirano, to gre predaleč

abuso m zloraba; čezmerna raba:
abuso del cibo čezmerno uživanje hrane

abúz -uri n

1. čezmerna raba

2. zloraba

cranage [kréinidž] samostalnik
raba žerjava; plačilo zanjo

dēnsitās -ātis, f (dēnsus)

1. gostost: Col., Plin., Amm., Vulg.

2. gosta množina: Arn., Amm., Cod. Th.

3. pren. pogostnost, pogosta raba: Vop., figurarum, sententiarum Q.

distinctiō -ōnis, f (distinguere)

I. act.

1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.

2. occ. (ret.)
a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).

— II. pass.

1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.

2. occ. (gram. in ret.)
a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.

3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin.

étrenne [etrɛn] féminin (večinoma pluriel) (novoletno) darilo; prva (upo)raba

avoir l'étrenne de quelque chose kot prvi uporabiti
donner quelque chose pour étrenne podariti kaj za novo leto
les facteurs, les boueux sont venus chercher leurs étrennes poštarji, smetarji so prišli po novoletno nagradico

frecuentación ženski spol obiskovanje; pogostna raba