Franja

vēnātrīx -īcis, f (fem. k vēnātor) lovka, starejše lovíca: venatrix Ida V. (Nizova mati), venatrix metu venantum territa (= Callisto) O.; abs. = lovska psica, lovski pes: Mart.; atrib.: dea O., puella Iuv., ursa O., canis Mart. lovska psica, lovski pes; pren. zasledovalka, sledilka, lovilka: Cass., venatrix sane optima non ferarum, sed libidinum Ambr.

vȉžlica ž psica prepeličarka

Cyllō -ūs, f Kilo (gen. Kile), Akteonova psica: Hyg.

Cyōn, gen. Cynos, m f (Κύων Pes, Psica) Kion, karijsko mesto: Mel.

fēmina -ae, f (gl. fēlō) pravzaprav = „doječa“, od tod

1. žena, ženska (glede na spol; mulier je (omožena ali neomožena) ženska glede na doletnost): et marīs deos et feminas esse dicitis Ci., feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., feminae puerique L.; z apozitivnim subst.: femina turba Pr. ženska tolpa, tolpa žensk, f. Ligus T. ligurska ženska, Ligurka; kolekt.: de femineo reparata est femina iactu O. ženski spol; kot psovka nemožatemu možu = baba: Cu., Iust.

2. (o živalih) samica: lupus f. Enn. volkulja, canis f. Pl., Varr., Iust. psica, anguis f. Ci., porcus f. Ci. svinja, bestiae aliae mares, aliae feminae sunt Ci., femina iuncta suo tauro O. krava, sequitur sua femina cervum O. košuta, piscis f. Plin.

3. ženska rastlina ali ženski dragulj: Plin.

4. pren.
a) gram. ženski spol: Q.
b) arhit. cardo f. blazinica, šiška, kozica: Vitr.

heat¹ [hi:t] samostalnik
vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
šport posamezen tek, krog
množina tekmovanje v teku
ameriško, sleng pritisk, nasilje

pravno in the heat of passion v afektu
at one heat na en mah, v enem teku
in the heat of the battle sredi največje borbe
in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
a bitch in heat psica, ki se goni
šport a dead heat neodločen izid teka
šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
šport the final heat finalni tek
ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
prickly heat pršica

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

lātrō¹ (pri poznejših pesnikih lătrō) -āre -āvī -ātum (prim. lāmentum)

I. intr.

1. (o psih) lajati: Suet. fr., quod si luce quoque canes latrent Ci., cum iam (sc. canes Molossi) latrant Lucr., l. pro re domini Ph., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., multum latrante Lycisca (psica) V., ingens ianitor antro aeternum latrans V., exoranda canis tria sunt latrantia colla Pr.; impers.: scit, cui latretur O.; subst. pt. pr. lātrāns -antis, m lajavec, bevskač, bevskalo, ščevkalec = pes: Ph., in inmeriti fatum latrantis O., ille (sc. aper) … latrantes dissipat ictu O., quicquid enim a nobis acceperat de cena, latranti sparserat Petr.

2. metaf.
a) (o ljudeh, zlasti slabih govornikih in jezikačih) lajati = revs(k)ati, rentačiti, zadirati se, zmerjati, jeziti se na koga, ujedati se, razburjati se, kričati, dreti se, hrumeti: latrant enim iam quidam oratores, non loquuntur Ci., ad clepsydram l. Ci., miserque rumperis et latras H. rentačiš, da bi skoraj počil, quos (sc. Cicero) ait latrare, non agere Q.
b) pesn. (o abstr. in stvareh) besneti, rohneti, rojiti, bučati: Cl., animus cum pectore latrat Enn., undae latrantes V. ali latrantes undae Sil. bučeči, stomachus latrans H. kregajoča se (= zavijajoča) čreva, curae latrantes Petr., latrant praecordia tactu Stat. —

II. trans.

1. (za)lajati na koga, nad kom: Gell., Aur., etiam me meae latrant canes? Pl., senem … adulterum latrent Suburanae canes H., venaticus … cervinam pellem latravit in aula H.; v pass.: latrari a canibus Plin., non latrari a cane membranam a secundis canis habentem leporis fimum vel pilos tenentem Plin.

2. metaf. (o ljudeh)
a) lajavo izgovoriti (izgovarjati, izustiti, reči, povedati, deti), (o)glasiti se, (o)zmerjati, (o)psovati: si quis opprobriis dignum latraverit H., latrat … in toto verba canina foro O., magnas latrantia pectora curas Stat.
b) glasno in silovito zahtevati: nonne videre nil aliud sibi naturam latrare, nisi ut … ? Lucr.

Maera -ae, f (Μαῖρα) Májra

1. psica iz zgodbe o Ikariju in Erigoni: O., Hyg.

2. Nereida: Hyg.

3. Venerina svečenica: Stat.

mešanka samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsMiša je starejša psica, najverjetneje mešanka z nemškim ovčarjem. ▸ Miša egy idősebb szuka, valószínűleg német juhászkutya keverék.

2. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ félvér, keverék
Pokazala se je tudi njegova žena, drobna in krhka temnolasa mešanka. ▸ Megjelent felesége is, egy vékony és törékeny, sötét hajú, félvér nő.

mladíč (pri živalih) young one; cub; whelp; little one; (lev, volk, medved) cub

psica in njeni mladíči a bitch and her young

posteljica samostalnik
1. (majhna postelja, ponavadi za otroka) ▸ kiságy, gyerekágy, babaágyNajprej sta kupila posteljico, potem previjalno mizo. ▸ Előbb kiságyat, utána pelenkázóasztalt vásároltak.
Iz škatle je naredil posteljico in v njo položil ptičko. ▸ Skatulyából csinált ágyikót, és belehelyezte a kismadarat.

2. anatomija (organ) ▸ méhlepény
Vez med plodom in posteljico je popkovnica. ▸ A magzatot és a méhlepényt a köldökzsinór köti össze.
Zdravila, ki jih jemlje mati, lahko prehajajo skozi posteljico in v otrokovo kri. ▸ Az anya által szedett gyógyszerek a méhlepényen keresztül a gyermek vérébe is átjuthatnak.
Psica porodi mladiče z njihovo posteljico navadno v razmaku 15 minut. ▸ A szuka általában 15 perc különbséggel hozza világra a kölyköket a méhlepénnyel együtt.
Sopomenke: placenta
Povezane iztočnice: predležeča posteljica

3. (pri kuhanju) ▸ ágyZrezek specite na žaru, ga zrežite na rezine in postrezite na posteljici iz zelene solate skupaj z omako. ▸ A steaket grillezzük meg, szeleteljük fel és tálaljuk salátaágyon a mártással.
Morske sadeže položite na posteljico iz zdrobljenega ledu. ▸ A tenger gyümölcseit helyezze zúzottjég-ágyra.

4. ponavadi v gradbeništvu (plast peska) ▸ ágy, ágyazat
Izpod korenin so odstranili tudi zemljo in v jarek nasuli pesek (posteljico za plastične cevi komunalnih vodov). ▸ A gyökerek alól is eltávolították a földet, és (a közművezetékek műanyag csöveinek ágyazataként) homokot helyeztek az árokba.
Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska. ▸ Ezt követően elkészítjük a homokágyat, amelybe belehelyezzük a mozaik darabkáit. Általában ez folyami és bányahomok száraz keveréke.

psíčka (-e) f dem. od psica cagnetta

pup¹ [pʌp] samostalnik
ščene, psiček; mlad tjulenj, mlada vidra; fantè, domišljav fant

to sell s.o. a pup oguljufati koga, predrago prodati
in pup breja (psica)

tīruncula -ae, f (tirunculus) mlada začetnica, novinka, učenka: saluta tirunculas nostras Hier., canis Col. psica, ki je prvič skotila.

κυνά-μυια, ἡ ep. pasja muha (psovka = drzna psica, zalega).

κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.