Franja

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

gradbeno dovoljenje srednji spol die Bauerlaubnis, die Baugenehmigung
prošnja za gradbeno dovoljenje der Bauantrag
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

intervjú (-ja) m intervista:
prositi za intervju chiedere un'intervista
dati intervju dare, concedere, rilasciare un'intervista
intervju za radio, televizijski intervju intervista radiofonica, televisiva

klečáti être à genoux

kleče prositi prier (ali supplier) à genoux

klečé à genoux

kleče prositi koga prier quelqu'un à genoux

klečé de rodillas, de hinojos

kleče prositi pedir de rodillas (koga za kaj a alg a/c)

koléno anatomija knee; (reke, ceste, poti) bend; tehnika angle; vojska salient; (rod, poreklo) descent, origin, generation, stock, lineage, family, race, birth, house

do kolen knee-deep, knee-high
do kolen globoko v knee-deep in
klečé na kolénih on bended knees
bratranec v prvem (drugem) kolénu cousin once (twice) removed
hlače do kolén kneebreeches pl
nogavice do kolén knee-length stockings pl
pregibanje koléna genuflection
vnetje koléna gonitis
zaščitni ovoj za koléno kneecap, kneepad, knee-guard
šibak v kolénih weak-kneed
biti na kolénih to be on one's knees
odrgniti si koléna to graze (ali to skin) one's knees
na kolénih prositi za kaj to beg for something on one's bended knees
prositi koga na kolénih to implore (ali to supplicate) someone on bended knee
iti, spustiti se, pasti na koléna to go down (ali to fall) on one's knees (pred kom before someone)
ne pride mu niti do kolén (figurativno) he can't hold a candle to him, pogovorno he's not a patch on him
spraviti koga na koléna to force someone to his knees; to bring someone (down) to his knees
po kolénih se udariti to slap one's knees
upogniti koléno to bend the knee
koléna se mu tresejo (figurativno) he shakes in his shoes
zlomiti kaj na (svojih) kolénih to break something on one's knees
suniti s kolénom to knee

koléno anatomija genou moški spol ; (tehnika) coude moški spol , raccord coudé, levier coudé (ali à genouillère) ; (sorodstveno) degré moški spol de parenté

do kolen jusqu'aux genoux
na kolena pasti tomber à genoux
na kolenih koga prositi supplier quelqu'un à genoux

koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m

na kolenih en rodillas
do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg

krčenj|e² srednji spol (-a …) gozdarstvo, agronomija in vrtnarstvo die Rodung
krčenje panjev die Stockrodung
krčenje gozdov die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen

lepo

1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen

4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen

5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se

málo little; a little; few (pl)

po malem gradually; little by little
čisto málo a tiny bit
prav tako málo kot... no more than...
v málo dneh in a few days
počakaj málo! wait a moment!
jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
še málo ne not a bit
on je málo znan he is little known
še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
málo ljudi misli tako few people think so
tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
málo, da ni umrl he was likely to die
zelo málo next to nothing
málo za tem soon (ali shortly) after
málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread

mànj adv.

1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi

3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio

mil² (-a, -o)

1. (usmiljenje zbujajoč) rührend; bitterlich
milo jokati bitterlich weinen
milo prositi koga: jemanden anflehen

2.
milo se stori komu: (jemandem) wird das Herz schwer

3.
mila jera der Heulbruder, die Heulsuse

míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice

mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un)

míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible

mila zima invierno m suave
postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
milo rečeno dicho suavizando las cosas
milo soditi juzgar con indulgencia
pod milim nebom en el mesón de la estrella
spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
milo jokati llorar a lágrima viva
milo prositi suplicar
sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón

milodár alms

dajanje milodárov charity; donations pl
dati komu milodár to give someone alms, to give someone charity
prositi za milodár to ask (ali beg) for alms, to ask for charity
živeti od milodárov to live on charity

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost grâce ženski spol , clémence ženski spol , pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , faveur(s) ženski spol (množine)

Vaša milost Votre Grâce, monseigneur
po milosti božji par la grâce de Dieu
biti v milosti pri kom être en faveur auprés de quelqu'un, être dans les bonnes grâces de quelqu'un
biti na milost in nemilost izročen komu être à la merci de quelqu'un
prositi za milost demander grâce