Franja

postulante moški spol prosilec; nabiralec milodarov

pōstulātor -ōris, m (pōstulāre) prosilec pred sodiščem, postulátor = tožnik, tožitelj: in iuris dictione postulatoribus nisi sequenti die ac per libellos non temere respondit Suet.

prayer¹ [préiə] samostalnik
prosilec; molilec

precātor -ōris, m (precārī) prosilec, (pri)prošnjik: is precator adsiet Pl., nam ego precator et patronus foribus processi foras Pl., nec tu aram tibi nec precatorem pararis Ter., eum mihi precatorem paro Ter., ad precatorem adeam credo Ter., Pindaricae vox flexa lyrae volucrumque precator Ibycus Stat., iure meritoque utetur me apud te vel patrono vel precatore Fr., depositum in quiete suscepit et matutinus ei precator occurrit mandans pecuniae tutelam Macr., suam locaturus securitatem in tuto et legationis nomine precator venerat pro Urio et Ursicino et Vestralpo regibus Amm.

prétendant, e [pretɑ̃dɑ̃, t] masculin, féminin pretendent, -inja (na prestol); prosilec (à za), potegovalec; snubec

prétendant à un poste prosilec za službo

pretendiente moški spol prosilec; snubec; pretendent

procus -ī, m (gl. pōscō) snubec, snubač, snubilec, snubòk (snobòk), prôsec, prosilec: V., O. idr., proci loripedes, tardissumi Pl., formosus Ap., proci dicuntur, qui poscunt aliquam in matrimonium, Graece μνηστῆρες. Est enim procare poscere … Fest., Penelope difficilis procis H., apotheca procis in tacta est H.; pren.: impudentes procos (prosilce = kandidate, agitatorje) repudiemus Ci.

Opomba: Stlat. je proci (s sinkop. gen. procûm) = proceres (gl. procerēs).

requérant, e [rəkerɑ̃, t] masculin, féminin prosilec, -lka; pritožnik, -ica; tožnik, -ica

partie féminin requérante dans un procès tožeča stranka v pravdi

richiedēnte m, f pisarn. prosilec, prosilka

rogātor -ōris, m (rogāre) spraševalec, vpraš(ev)alec

1. kot držpr. t.t.
a) predlagatelj, svetovalec kakega zakona: legum Luc. ap. Non.; metaf. predlagatelj nasploh: haec epistola non suasoris est, sed rogatoris Ci.
b) pobirač, pobiralec (zbiralec) glasov. Od tedaj, ko so pri komicijah za glasovanje uvedli deščice, so pobirači ob komicijskih ograjah (saepta) pozivali narod h glasovanju in nadzirali oddajo glasovnih deščic: rogator primus Ci. pobiralec glasov prerogativne centurije = comitiorum rogator Ci., vos rogatores, vos diribitores, vos custodes fuisse tabularum Ci.

2. prosilec, berač, prosjak: Mart., Hier.

seguidor moški spol zasledovalec; prosilec; privrženec

polvos seguidores ljubezenski napoj

solicitador moški spol prosilec

solicitant [səlísitənt] samostalnik
prosilec

solicitánt -ă (-ţi, -te) m/f prosilec (-lka)

solicitante moški spol prosilec

solliciteur, euse [-sitœr, öz] masculin, féminin prosilec, -lka

éconduire une solliciteureuse zavrniti, odbiti prosilko

suer [sjú:ə] samostalnik
prosilec; snubec; stranka, tožnik (pred sodiščem)

suitor [sjú:tə] samostalnik
prosilec; snubec
pravno tožnik, stranka (v pravdi)

suitoress prosilka, pravno tožnica

suplicante moški spol prosilec

suppliant [sʌ́pliənt]

1. pridevnik (suppliantly prislov)
ponižno (milo) proseč, moledujoč, roteč

2. samostalnik
(ponižen) prosilec, -lka, prošnjik, moledovalec