Franja

distruggere^*

A) v. tr. (pres. distruggo) rušiti; uničiti, uničevati; razdejati

B) ➞ distruggersi v. rifl. (pres. mi distruggo)

1. uničiti se, ugonobiti se:
si distrugge col bere uničuje se s pijačo

2. razkrojiti, razkrajati se

3. pren. propasti, propadati

draufgehen^* propasti, umreti, Tier: poginiti

durchfallen^* pasti skozi, bei einer Prüfung: pasti (pri izpitu); propasti, doživeti neuspeh, biti neuspešen; durchfallen lassen vreči

échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?

écrouler, s' [ekrule] po-, zrušiti se, podreti se, sesesti se; figuré propasti; spodleteti, iti po vodi, pasti v vodo (načrt, upanje)

la maison s'est écroulée hiša se je zrušila
mes projets se sont écroulés moji načrti so propadli, so šli po vodi
il s'écroula dans un fauteuil sesedel se je v naslanjač
être écroulé (familier) biti uničen, popolnoma zdelan, ubit

emborrascar(se) [c/qu] viharen postati; raztogotiti se; propasti

eşuá -éz vi.

1. spodleteti, ne uspeti, propasti, izjaloviti se

2. nasesti

ēvānēscō -ere ēvānuī (ēvānitūrus: Lact.) (ē in vānus) izgubiti se, (iz)giniti, miniti, preiti, propasti, tudi izhlapeti, razhlapeti se, izpuhteti: Varr., Lucr., sen. ph. idr., evanescit vinum vetustate Ci., in tenuem evanuit auram V. je prešel v … ; pren.: ne cum poëta scriptura evanesceret Ter., orationes evanuerunt Ci., evanescit memoria Ci., fama, rumor, ingenium L., cornuaque extremae velut evanescere lunae O., evanuit omnis herbarum virtus O., evanescit dolor O. preide, mine, bella per moras evanuisse T. so zaspale.

exolēscō -ere -ēvī -ētum (prim. alere, adolēscere)

1. odrasti, dorasti, le v pt. pf. exolētus 3 dorasel, kot fem. godna za možitev: virgo Pl. ap. Prisc.; occ. vulg. goden za nečistovanje, poseb. evfem. = (kupljiv) deček ljubimec: Mart., Suet., scorta Pl., qui semper secum scorta, semper exoletos, semper lupas duceret Ci., remiges T.

2. zarasti, poginiti; o živalih: Pl., o rastlinah: Col., Ap.

3. pren. „odrasti“ =
a) giniti: imaguncula paene iam exolescentibus litteris hoc nomine inscripta Suet.
b) preiti, prehajati, (iz)giniti, miniti (minevati), ugasniti, propasti (propadati), zastareti, iz navade (mode) priti (prihajati), pozabiti (pozabljati) se: Vell., Col., Plin., Q., Suet., cum … patris Agrippae favor hauddum exolevisset L., exoleta vetustate annalium exempla L., exoletum iam vetustate odium L. pozabljeno, cum memoria nostri exolevit Sen. ph., ne vetustissima Italiae disciplina per desidiam exolesceret, cum antiquitus instituta exolescerent, rumor adeo validus, ut nondum exolescat, exolescunt Graeci amictus T.; subst. neutr. pl.: exoleta revocavit Suet.

Opomba: Pf. act. exoluērunt: Pl.

falírati -am (it. fallire) falirati, privredno propasti, propasti: faliran študent
nedoučeni đak, student

fallieren falirati, propasti

fallire

A) v. intr. (pres. fallisco)

1. spodleteti, ne uspeti:
fallire in un'impresa spodleteti pri podjetju, podvigu, načrtu

2. razočarati, izdati, izneveriti se:
fallire alle aspettative izdati pričakovanja, izneveriti se pričakovanjem

3. propasti, priti na boben, bankrotirati, doživeti polom

B) v. tr. zgrešiti:
fallire il bersaglio zgrešiti cilj

fall through neprehodni glagol
propasti, izjaloviti, ponesrečiti se

founder³ [fáundə]

1. neprehodni glagol
potopiti se (on)
nasesti, razbiti se; zagaziti; ponesrečiti se, propasti; spotakniti se; ohrometi; zrušiti se; obtičati; (golf) udariti (z žogo) ob zemljo

2. prehodni glagol
potopiti; ohromiti, uničiti (konja)

go down neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce); utoniti; odnehati; propasti, propadati; (s)plahneti
pogovorno končati, zapustiti univerzo; ostati v spominu (before)
poklekniti

it doesn't go down with me tega ne verjamem; ne ugaja mi

go under neprehodni glagol
utoniti, propasti, podleči, umreti, poginiti

go under the name biti znan pod imenom

herunterkommen^* priti dol; propasti, obubožati, priti na psa; obnemoči; von einer schlechten Gewohnheit usw.: znebiti se (česa), opustiti (kaj)

inter-bīto -ere = interire: v nič (pr)iti, zaiti, zatoniti, propasti: ne interbitat quaestio Pl.

inter-eō -īre -iī -itum

1. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se (na dno), zaiti (zahajati), zatoniti, v zaton iti, izgubiti (izgubljati) se: naves naufragio intereunt Ci., interit luna H., aestas interit H., prima flamma incerta, modo interiens, modo resurgens Sen. ph.

2. metaf. giniti, izginiti (izginevati), poginiti (poginjati), propasti (propadati), po zlu, v nič iti, izničiti (izničevati) se: res publica funditus interit Ci., omnīs cultūs Cereris in eis locis interisse arbitrantur Ci., sacra Clodiae gentis intereunt Ci. se opuščajo, ignis interit (poide = ugasne), nisi alitur Ci., statuae intereunt tempestate Ci., tabulae interierunt (incendio) Ci., intereunt segetes V. = fructūs Ci. gredo v potrato, pecunia interibat largitione magistratuum N. je pohajal zaradi … , je šel v nič zaradi … , interit ira morā O., litterae Ci., semina intereunt Col., usus interit C. je zastonj, summum illud (numen) et aeternum neque imitabile neque interiturum T. minljivo, possessio i. Icti. se neha, preneha; occ. o osebah: poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati), smrt storiti, umreti (umirati); pravzaprav o potapljajočih se mornarjih: si vectores mecum interire mallent Ci.; potem metaf.: ut potius tibi Gallorum telis quam periuriis intereundum esset Ci., Callisthenes tortus (na natezalnici) interiit Cu., exercitus noster interiit Ci., fame aut ferro interire C., omne animal intereat necesse est Ci., vivus et sanus intereo Pl., multa milia interiisse Hirt., morte i. O., sub divo, in vinculis N., poenaliter Amm., morbo, tabe, veneno, febri Aur., ab aliquo interire Ci., Aur., qui per virtutem (periit), periit, at non interit Pl. ni popolnoma izgubljen; od tod pri Kom. vzklik obupnosti: interii! cur mihi id non dixisti? T. (= gr. ὄλωλα ali perii) izgubljen sem, po meni je; kot rotitev: inteream, si … H. (gr. ὀλοίμην, εἰ … ) naj poginem (umrem), če …

ìzginuti -nēm
1. popadati: zakleli smo se da ćemo prede svi izginuti nego se pokoriti okupatoru
2. pomreti: svi će redom izginuti
3. izginiti: izginuli su zadnji traci sunca
4. propasti, zmučiti se: izgiboh zbog nje