Franja

фаса́д -у ч., fasáda -e ž., pročêlje -a s.

фронт m fronta, bojna črta; lice, sprednja stran, pročelje
стать во -те (voj.) stati v pozoru;
переменить ф. preusmeriti se

columen -inis, n (prim. celsus, columna, culmen), kar moli ali štrli kvišku,

I.

1. pesn. vrh gorovja, rtina: sub altis Phrygiae columnibus Cat.

2. occ.
a) nadzidna strešica: Ca.
b) hišno pročelje, sleme, zatrep: excelsum ad columen (Capitolii) Ci. poet., columina villae Varr.
c) vršišče zvezdne poti: Nigidius ap. Serv.

3. pren. vrhunec, višek = najlepši, najsijajnejši del, prvak: c. audaciae Pl. predrznež vseh predrznežev, c. amicorum Antonii Cotyla Varius Ci. najboljši, id quasi caput et c. est impensarum Col., artium columina (sc. Varro et Nigidius) Gell. —

II.

1. steber, navpično postavljeno bruno: Phoebi fax, … quae magnum ad columen … volabat Ci. poet.; arhit. steber = kozel, slom: columen in summo fastigio culminis Vitr.

2. pren. (poseb. o osebah) steber = podpora, podpornik, naslomba, zaslomba: senati c. Pl., c. familiae Ter., rei publicae Ci., caput columenque imperii L., c. rerum mearum (Maecenas) H., Thessaliae (Peleus) Cat., Macedoniae Cu., patriae, Asiae Sen. tr., Ausonii regni Sil., partium T.

Schloßfassade, Schlossfassade, die, pročelje gradu/dvorca

Vorderfront, die, sprednje pročelje

grad¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) utrjen, srednjeveški: die Burg; (dvorec) das [Schloß] Schloss, der [Schloßbau] Schlossbau
matični grad družine, rodu: das [Stammschloß] Stammschloss, die Stammburg
utrjeni grad die Zwingburg
viteški grad die Ritterburg
vodni grad das [Wasserschloß] Wasserschloss
gradovi v oblakih množina, figurativno Luftschlösser množina, Schlösser auf dem Mond
gradnja gradu der [Schloßbau] Schlossbau
pročelje gradu die [Schloßfassade] Schlossfassade
zasnova gradu die [Schloßanlage] Schlossanlage

katedrala samostalnik
(cerkvena stavba) ▸ katedrális, dómNotranjost katedrale je bila prikazana v filmu Elizabeta iz leta 1998. ▸ Az 1998-ban készült Elizabeth című film egyes jelenetei a katedrális belső tereiben játszódnak.

nebotičnik samostalnik
(stavba) ▸ felhőkarcoló

pistacijev pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ pisztácia, pisztáciásSopomenke: pistacijin

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ pisztácia
3. (o barvi) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

4. (o plodu) ▸ pisztáciaSopomenke: pistacijin

poslopje samostalnik
(stavba) ▸ épületNa posestvu je več objektov: grad, opuščeni hlevi, nekaj stanovanjskih hiš in gospodarska poslopja. ▸ A birtokon több épület található: a kastély, elhagyott istállók, néhány lakóház és gazdasági épületek.
Naša šola se je nahajala v kompleksu poslopij, v katerem sta bili še dve drugi šoli. ▸ Az iskolánk egy olyan épületegyüttesben volt, amelyben két másik iskola is helyet kapott.
Živino, ki je bila v poslopju, so na srečo uspeli pravočasno rešiti. ▸ Szerencsére sikerült időben megmenteniük az épületben lévő állatállományt.

sibirski macesen stalna zveza
1. botanika Larix sibirica (drevo) ▸ szibériai vörösfenyő
Sibirski macesen jeseni odvrže iglice, pred tem pa s svojimi barvami začara pokrajino. ▸ A szibériai vörösfenyő ősszel elhullajtja a tűleveleit, miután színeivel varázslatossá tette a tájat.

2. neštevno (les) ▸ szibériai vörösfenyő
Pročelje hiše je odeto v sibirski macesen, ki se zliva s čudovito prleško pokrajino. ▸ A ház homlokzatát szibériai vörösfenyő borítja, amely beleillik a gyönyörű tájba Prlekijában.

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sprednj|i [é] (-a, -e) der/die/das vordere, Vorder- (del der Vorderteil, možgani das Vorderhirn, rob die Vorderkante, sedež der Vordersitz, vhod der Vordereingang, zob der Vorderzahn, noga živalstvo, zoologija der Vorderfuß, krilo živalstvo, zoologija der Vorderflügel, krača die Vorderhaxe, prema die Vorderachse, vrata die Vordertür, kolo das Vorderrad, pročelje die Vorderfront, stopnice die Vordertreppe); letalstvo (nosni) Bug- (kolo das Bugrad)

stolnica samostalnik
(cerkvena stavba) ▸ székesegyházLjubljanska stolnica je nabito polna, ljudje stojijo še zunaj. ▸ A ljubljanai székesegyház zsúfolásig megtelt, még kint is állnak az emberek.
Nova cerkev naj bi bila večja kot stara, a še vedno majhna za stolnico. ▸ Az új templom a tervek szerint nagyobb lesz a réginél, de székesegyháznak még mindig kicsi.
Sopomenke: katedrala

sud [süd] adjectif, invariable južni; masculin jug; južni veter

au sud de la Drave južno od Drave
Sud masculin de la France južna Francija
dans le Sud de l'Europe v južni Evropi
France féminin, Amérique féminin, Corée féminin du Sud Južna Francija, Amerika, Koreja
le Pacifique Sud južni Pacifik
côté masculin sud de l'Italie južna stran Italije
pôle masculin Sud južni tečaj
cette façade est exposée au sud to pročelje je izpostavljeno, obrnjeno proti jugu
se diriger vers le sud kreniti proti jugu

ἀκρωτήριον, τό (ἄκρος) skrajni del, ὄρεος vrh gore, sleme, νεώς ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).

ἐνώπια, τά ep. obraz, pročelje, prednje stene hiše.

μέτωπον, τό (ὤψ) 1. čelo. 2. prednja stran ali vrsta, pročelje, ospredje, παρετάξαντο ἐν μετώπῳ s čelom naprej, v raztegnjeni vrsti, drug poleg drugega, εἰς μέτωπον ἔστην postavil sem se na čelo v srednjo vrsto, κατὰ μέτωπον od spredaj, v pročelju.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.