Franja

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

floor¹ [flɔ:] samostalnik
tla, pod, dno; nadstropje; sejna dvorana; prizorišče v filmskem ateljeju; proizvodnja filma; najnižja meja (plače, dnevnice)

to ask for the floor oglasiti se k besedi
the film goes on the floor začenja se snemanje filma
the film is on the floor film se snema
floor show zabavni program, ki se predvaja med gledalci
floor price najnižja dopustna cena
to get (ali have, ameriško take) the floor imeti besedo (v parlamentu)
to give the floor dati besedo
ground floor, ameriško first floor pritličje
on the first (ameriško second) floor v prvem nadstropju
French floor parket
inlaid floor okrasni parket
to take the floor plesati
sleng to wipe the floor with s.o. uničiti, popolnoma premagati koga

Kampfplatz, der, Heerwesen, Militär vojskovališče; prizorišče bojev; bojišče; auf dem Kampfplatz bleiben obležati v boju

Kriegsschauplatz, der, vojskovališče, prizorišče vojne

location [loukéišən] samostalnik
namestitev, prostor, lokacija; prizorišče zunanjega snemanja (film); določitev prostora, položaja (tudi vojska)
avstralsko farma
ameriško zemljišče
ameriško rudišče

location scene scena zunanjega snemanja (film)
on location pri zunanjem snemanju

lūsōrius 3 (lūsor)

1. igralen: pila Sen. ph., Plin., alveus Plin., mensa Aug.; metaf.: naves l. Amm. igrajoče, tj. sem in tja ploveče ladje = križarke; subst. lūsōriae -ārum, f (sc. naves) zabaviščne hitre jadrnice: Sen. ph. ali pa križarke: Vop., Cod. Th.

2. gledališki; subst. lūsōrium -iī, n amfiteatrsko prizorišče: Lamp.

3. metaf.
a) kratkočasen, zabaven: spectaculum, arma, fulmina, triremes Sen. ph., quaestio Plin.
b) kar se godi le za šalo ali smeh, od tod ničev, prazen, neuspešen, brezuspešen, neveljaven: nomen Sen. ph., imperium praetoris, minae Dig. — Adv. lūsōriē igraje, navidezno: l. agere Ulp. (Dig.) skrivaj biti dogovorjen z nasprotnikom.

slaughterhouse [slɔ́:təhaus] samostalnik
klavnica (tudi figurativno)
figurativno kraj, prizorišče množičnega pokola

Abȳdus -ī, f (Ἄβῡδος) Abid,

1. mesto na azijski obali Helesponta nasproti Sesta, sloveče po ostrižiščih in po junaški obrambi proti mak. kralju Filipu II., prizorišče mita o Heri in Leandru: Corn., L., O., Mel., Val. Fl. — Soobl. Abȳdum -ī, n: V., Plin. — Od tod adj. Abȳdēnus 3 (Ἀβυδηνός) abidski, iz Abida: aquae( = Hellespontus) O., urbs ( = Abydus) O.; subst. Abȳdēnus -ī, m Abidec (= Leander): O.; pl. Abȳdēnī -ōrum, m Abidci, preb. Abida: L.

2. mesto v zgornjem Egiptu: Plin., Amm.

accēdō -ere -cēssī -cēssum (ad in cēdere)

I.

1. pristopiti (pristopati), priti, prihajati, (pri)bližati se (naspr. abs-, de-, recedere); abs.: aut decedere nos cogit aut prohibet accedere Ci.; luna accedens Pl. rastoča (naspr. decedens). Smer: z adv.: accedat prope Pl., tamen accesit propius Ci.; acc. illo Ci. ali illuc Q., quo nemo accedit N. kamor nihče nima pristopa; z acc. (poseb. pri krajevnih imenih): classis Ostiam ... accessit L., acc. Romam Ci., Africam Varr., N., domos Ditis, Buthroti urbem, Scyllaeam rabiem V., scopulos V., Ps.-Q., loca S., Iugurtham Bocchus accedit S., Medi et Armenii accessere Libyes S.; pass.: si quă clementer accedi poterant T.; večinoma s praep.: ad aram, ad urbem, ad hominem, ad deos Ci., ex inferiore loco ad tribunal L., si nulli barbati in piscinis sint, qui ad manus accedant Ci. ep. = ki se dajo z roko uloviti; brezos.: ad eas (oleas) cum accederetur Ci.; ad stoji tudi pred krajevnimi imeni, kadar je accedere = (pri)bližati se čemu: ad Heracleam, ad Syracusas Ci.; kadar je accedere v pomenu vstopiti (vstopati), se veže z in: in aedes, in fundum, in portum, in oppidum, in Macedoniam Ci., in funus Ci. v mrtvaški sprevod stopiti, pridružiti se mu; z inter: naves ... inter Albigaunos, Ligures Genuamque accesserunt L.; pesn. z dat.: alicui obviam Pl., ut deus accedat caelo O., hic tamen accessit delubris advena O., silvis acc. nostris Sil.

2. occ.
a) (proseč) se približati, obrniti se na koga, zateči se h komu: ad ephoros N., senatus supplex ad Caesarem accessit Ci. ep., quo accedam ...? S. kam naj se obrnem ...?
b) sovražno (pri)bližati se, primakniti (primikati) se: quocumque accederent equitatus hostium S., acc. propius, propius Ambiorigem, propius Romanos C., testudinibus factis propius muros accessit N., acc. ad oppidum, ad Britanniam, usque ad castra C., ad moenia L., ad urbem quadrato agmine Ci., ad corpus alicuius Ci., ad aliquem comminus Ci. ep. šalj. = nadlegovati koga s svojim obiskom; ad manus N., spoprijeti se, spopasti se; s samim acc.: pleraque loca hostiliter cum equitatu accedit S., praedones accedere incipiunt Syracusas Ci., acc. Lemnum, Africam, astu N.; z dat.: muris L.
c) kot kupec, dražitelj pristopiti (pristopati), nastopiti (nastopati): ad illud scelus sectionis Ci., ad hastam publicam N. ali ad hastam suam (= censorum) L. udeležiti (udeleževati) se dražbe.

3. pren.
a) priti, prihajati, dospeti, (pri)bližati se, pojaviti (pojavljati) se, nastopiti (nastopati): in infamiam Pl., voluntas vostra si ad poëtam accesserit Ter., haud invito ad aures sermo mi accessit tuus Ter., accedit oratio ad animos vestros leniter Ci., undae comitiorum ad alios accedunt, ab aliis recedunt Ci., in tenebris iacērent omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., ut quisque proxime accederet Ci., čim bližji nam je kdo, accessit ad amicitiam Philippi N. spoprijateljil se je s Filipom, fama ad nos accedit L., o govorniku: propius accedo: nego esse ista testimonia Ci. ali propius accedam, de his nostris testibus dicam Ci. = stvari hočem iti do konca, stvar si hočem bliže ogledati, ad praeceps acc. Plin. iun. breznu se bližati = skoraj drzen biti; o času: quo propius ad mortem accedam Ci., ubi quarta accesserit V., accedunt anni H. leta = starost, accedente senectā H., fatum ... propius ac propius accedit Sen. ph.; o pojavu kakega stanja: febris accedit Ci., N., Cels., Remis studium propugnandi accessit, hostibus spes potiundi oppidi discessit C. se je vzbudila želja, ... je izginila nada, civibus animum accesurum N. da se bodo državljani ojunačili (osrčili); pesn. z dat.: fervor accessit capiti H. vino je udarilo v glavo, ni ... ingens accedit fultura stomacho ruenti H.; tako tudi: manus extrema non accessit operibus eius Ci. zadnjega piljenja manjka njegovemu delu.
b) (po)lotiti (lotevati) se česa, spraviti (spravljati) se h kakemu delu, prevze(ma)ti kaj, pričenjati, začenjati kaj: acc. ad rem publicam Ci., N. stopiti na politično prizorišče, ad facinus, maleficium, negotium, coniurationem Ci., ad honores Ci. častne službe prevze(ma)ti, ad causam (redko dat. causae) Ci. pravdo (sodno razpravo) prevzeti (kot zagovornik), ad causam publicam Ci. potegniti se za državo, ad vectigalia Ci. ali ad publica Sen. ph. ukvarjati se s carinskim zakupom, ad haec bona Ci. v posest vzeti (jemati), ad pericula Ci ali ad periculum Pl., V. nase vzeti (jemati), udeležiti (udeleževati) se, ad poenam Ci. s kaznovanjem začeti, tako tudi: acc. ad scribendum Q., ad legendum Lact.; occ. (o predmetu govora): accedam ad singulas querellas Graecorum Ci. ukvarjati se hočem s ..., preiti hočem k ..., has ne possim naturae accedere partes V. opis(ov)ati.
c) (pri)bližati se komu, čemu = podoben biti: prope ad similitudinem alicuius rei Ci., ad similitudinem deo propius accedebat humana virtus quam figura Ci., homines ad deos nulla re propius accedunt quam ... Ci., qui ad sapientiam proxime accedunt Ci., proxime deos accessit Clodius Ci., ad veritatem acc. Ci., Q. bližati se resnici, podoben ji biti, in sermone magis accedit oratorio generi (Euripides) Q., quem (Vergilium) Homero crederet maxime accedere Q., cytisus, quae proxime accedere ebenum videtur Plin.
č) pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, prista(ja)ti na kaj, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, pritegniti (pritegovati) komu, čemu, odobriti (odobravati) kaj: ad sententiam alicuius Pl., ad consilium N., ad istam rationem, ad eius condiciones Ci., ad Caesaris amicitiam C.; poklas. z dat. in s samim acc.: accedam in plerisque Ciceroni, acc. alicuius sententiae, huic opinioni Q., his, qui haec prodiderunt Vell., sacramento T., societatem nostram T. zavezati se z nami.

II.

1. s samostalniškim subj. (kot prirast ali pomnožek): pristopiti (pristopati), prirasti (priraščati), pridružiti (pridruževati) se, še priti (prihajati) k čemu: abs.: plura accedere debent Ci.; z ad: ut ad causam novum crimen accederet Ci., ad praedam damnatio Roseii velut cumulus accedit Ci., cum ad has suspiciones certissimae res accederent Ci., numerum accessit ad harum O.; z dat.: quo plus aetatis ei accederet Ci. čim starejši bi postajal, volucres accedere silvis O., quid, si huic oneri accesserit novum? Plin. iun.; pogosto o ceni = poskočiti (poskakovati), rasti, kvišku iti: Kom., plurimum pretio accedit Col. cena gre zelo kvišku, pretium accedit agris Plin. iun. Pogosto z adv. huc, istuc, eo, eodem: huc accedit summus timor Ci., huc accedebat munificentia S., accessit istuc doctrina Ci., eo accedebat hortator assiduus Sallustius Ci., accedit eodem vulgi voluntas Ci., accedit eodem facies O.

2. brezos. s subjektivnimi stavki
a) accedit, quod ... temu se pridružuje še (to), da ..., k temu prihaja še (je prišlo še) to, da ...: eo accedebat, quod iudices dati non erant Ci. (dejstvo, zato ind.), toda: accessit, quod (relat. z namenilnim pomenom) aperiret eorum dementiam N. temu se je pridružilo še nekaj, kar naj bi razkrilo ...
b) accedit, ut poleg (vrh) tega se še zgodi, dogodi (dogaja), da ..., se še primeri, da ...: accedebat huc, ut magnis intervallis proeliaretur C., accedebat, ut ... tempestatem ferent facilius C., ad Appii Claudii senectutem accedebat etiam, ut caecus esset Ci. je prišlo zraven še to, da ...

Opomba: Sinkop. pf. accēstis = accessistis: V.

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

boj [ô] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft

événement [evɛnmɑ̃] masculin dogodek, pripetljaj, doživljaj

à tout événement v vsakem primeru, na vsak način
en cas d'événement v primeru, da se to zgodi
voici les événements du jour (radio) poslušajte dnevne novice
scène féminin, théâtre masculin d'un événement prizorišče dogodka
être au courant des événements biti na tekočem o dogodkih
faire événement zbuditi (veliko) pozornost

Geschehen, das, (-s, -) dogajanje; Physik pojav; Schauplatz des internationalen Geschehens mednarodno prizorišče

gladiātōrius 3 (gladiātor) gladiatorski, gladiatorjev (gen. pl.): certamen, ludus, consessus CI., locus CI. prizorišče pri gladiatorskih igrah, familia (družba) CI., C., S., munus CI., SUET., spectaculum L., mos, bella, exercitūs FL., arma AUR., id quidem gladiatorium est CI. to je pač gladiatorska navada, to je pač (po) gladiatorsko; adv. gladiātōriē (po) gladiatorsko: LAMP.; pren.: gladiatorius animus TER., AUG., ista gladiatoria totius corporis firmitate CI., glad. Venus AP. Subst. gladiātōrium -iī, n

1. (sc. munus) gladiatorska igra: ASC.

2. (sc. auctoramentum) plačilo, pogodba, nadav, ara, zavezilo za katero so se svobodni možje dajali v najem za gladiatorske borbe: vix gladiatorio accepto L.

Īda -ae, f, pesn. Īdē -ēs, f (Ἴδη, dor. Ἴδα = gozdnato pogorje)

I. Ída, gorsko ime

1. visoko gorovje v Frigiji in Troadi ob mizijski meji, glavno prizorišče Kibelinega bogoslužja: Varr., Mel., Plin., iugis summae surgebat Lucifer Idae V., gluten et visco et Phrygiae servant pice lentius Idae V., imminet Ida super, profugis gratissima Teucris V., celeberrima fontibus (= gr. πολυπῖδαξ), Ide O., Solymus Phrygiā comes unus ab Ida O.

2. gorovje sredi Krete, kjer so vzgajali Zevsa: Plin., dictamnum genetrix Cretaeā carpit ab Ida V., viderat Iasium Cretaeā diva sub Ida O., sub umbrosis nemorosae vallibus Idae O. — Od tod adj. Īdaeus 3 (Ἰδαῖος) idski, z Ide
a) = frigijske Ide ali z nje, včasih = trojanski: Idacus pastor Ci. (= Paris, ki je na frigijski Idi pasel čredo), Idaea mater Ci. ali alma parens Idaea deûm V. = Cybele, idaei chori V. = Kibelino spremstvo, urbes, pices, silva V., pinūs V. ali naves H. iz idskega lesa, trojanske, hospes, iudex (= Paris) O., collis ali iugum O. ali mons Mel., vertices, Simois Pr., cinaedus (= Ganimed, ki ga je Jupiter v podobi orla ugrabil na frigijski Idi) Mart.; kot subst. Īdaeus -ī, m „Idski“, Idáj, samogovoreče ime Trojancev, npr. Priamovega voznika: V., Ganimedovo: Petr. (?); pesn. = rimski (ker Rimljani baje izhajajo od Trojancev): Id. sanguis Sil.
b) = kretske Ide, z nje ali na (ob) njej: Digiti ali Dactyli, gl. digitus in dactylus; Creta … medio iacet insula ponto; mons Idaeus ubi (est) V., mons Id. Mel., Id. Iuppiter, Id. antra V., Id. bustum Mart. Jupitrov grob. —

II. žensko ime: Nisus … , comitem Aeneae quem miserat Ida venatrix V., cyathis … libatur … Ida tribus Mart.; kot naslov Afranijeve komedije: Fest.

Īdalium -iī, n (Ἰδάλιον) Idálij, predgorje in mesto na Cipru, staro prizorišče Venerinega bogoslužja s svetiščem in gajem, posvečenim Veneri: V., Plin. Od tod adj. Īdalius 3 (Ἰδάλιος) idál(ij)ski, pesn. včasih = ciprski (kiprski): domus, Venus V., astrum Pr. zvezda (za starodavnike) Venera, vertex Pr., sagitta Sil., suci, volucres Stat.; subst.
a) Īdalia -ae, f (sc. terra) Idálija, pokrajina okrog idal(ij)skega mesta: V.
b) Īdaliē -ēs, f Idálija, Venerin vzdevek = idal(ij)ska —, ciprska Venera: O.

jadrno prislov
(hitro in nemudoma) ▸ villámgyorsan, fürgén, szélsebesenMoški jo je jadrno ucvrl proti gozdu in izginil izpred oči. ▸ A férfi szélsebesen elmenekült az erdő felé és eltűnt a szemünk elől.Tat se je jadrno zasukal in pobegnil. ▸ A tolvaj fürgén sarkon fordult és elmenekült.

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

oder [ó] moški spol (odra …)

1. gledališki: die Bühne; das Bühnenhaus; (prizorišče) die Szene; -bühne (amaterski Liebhaberbühne, Laienbühne, eksperimentalni Studiobühne, mali Kleinbühne, marionetni Marionettenbühne, za vaje Probebühne, pogrezljivi Versenkbühne, premični Schiebebühne, stranski Nebenbühne, Seitenbühne, vrtljivi Drehbühne); (gledališče) die Bühne, das Theater
figurativno oder življenja Lebensbühne
zapustiti oder abtreten (tudi figurativno)
priklicati na oder s ploskanjem herausklatschen, hervorjubeln
aplavz na odprtem odru der Beifall auf offener Szene, der Szenenbeifall
priredba za oder die Bühnenbearbeitung

2. za manekenske nastope: der Laufsteg
govorniški oder die Rednerbühne

3. gradbeništvo, arhitektura, tehnika das Gerüst, die -bühne (delovni Arbeitsgerüst, Arbeitsbühne, Gestängebühne, fasadni Leitergerüst, gradbeni Baugerüst); metalurgija die Bühne
delovni oder pomorstvo die Stelling
viseči oder das Hängegerüst
vlečni oder die Kletterrüstung
vozeči oder Wagenbühne
vozilo z dvigalnim odrom der Turmwagen
postavljanje odrov der Gerüstbau

4.
mrtvaški oder die Bahre, die Totenbahre
položiti na mrtvaški oder aufbahren

5.
zgodovina krvavi oder das Schafott, das Blutgerüst, der Richtplatz
sramotilni oder der Pranger (tudi figurativno)
| ➞ → podij, tribuna

olimpijske igre stalna zveza
1. (športno tekmovanje) ▸ olimpiai játékokSopomenke: olimpiada
Povezane iztočnice: specialne olimpijske igre, poletne olimpijske igre, zimske olimpijske igre

2. zgodovina (tekmovanje v stari Grčiji) ▸ olimpiai játékokSopomenke: olimpiada

3. (večje tekmovanje) ▸ olimpiaSopomenke: olimpiada
Povezane iztočnice: šahovske olimpijske igre