Franja

Zadetki iskanja

  • fatigue [fatig] féminin utrujenost, medlost; štrapac, trud, naporno delo, napor

    se crever, se tuer de fatigue zgarati se
    être accablé, assommé, brisé, (familier) claqué, mort de fatigue biti do smrti utrujen, popolnoma izčrpan
    épargner à quelqu'un une fatigue prihraniti komu naporno ali mučno delo (= prizanesti mu s tem)
    tomber de fatigue zrušiti se od utrujenosti
    cheval quelqu'un de fatigue konj za težka dela
    vêtements masculin pluriel de fatigue delovna obleka
  • grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

    grâce! milost! usmiljenje!
    de grâce prosim
    grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
    par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
    de bonne grâce rad
    de mauvaise grâce nerad
    les bonnes grâces naklonjenost
    demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
    à la grâce de Dieu za dobro in slabo
    pour grâce zaradi
    par la grâce de Dieu po božji volji
    acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
    an masculin de grâce leto Gospodovo
    bonne grâce gracioznost, dražest, milina
    mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
    coup de grâce milostni, smrtni udarec
    votre Grâce Vaša milost
    avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
    accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
    demander, crier grâce prositi za milost
    dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
    faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
    faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
    faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
    être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
    demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
    faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
    former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
    rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
    trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom
  • gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

    golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
    (Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
    plaro de gracia (com) milosten rok
    caer de la gracia pasti v nemilost
    hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
    con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
    de gracia zastonj, brezplačno
    en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
    por gracia za šalo
    por la Gracia de Dios po milosti božji
    ¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
    (cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
    ¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
    ¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
    ¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
    ¡qué poca gracia! kako bedasto!
    más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
    gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
    ¡gracias! hvala!
    ¡muchas gracias! hvala lepa!
    gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
    dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
    las tres gracias tri gracije
    dar las gracias zahvaliti se
    hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
    ¡gracias a Dios! hvala bogu!
  • prizanaša|ti (-m) prizanesti komu/čemu: (jemanden/etwas) schonen, z grajo/s kaznijo ipd.: mit (jemandem) Nachsicht üben, (jemanden) nachsichtig behandeln
  • prizanášati (-am) | prizanêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. perdonare:
    mati rada prizanaša la madre perdona volentieri

    2. risparmiare, essere indulgente, compatire:
    prizanesi mi s hvalo risparmiami gli elogi
    treba je prizanesti, saj so mladi in neizkušeni bisogna compatirli: sono giovani e inesperti
  • quarter1 [kwɔ́:tə] samostalnik
    četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
    četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
    mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
    ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
    grboslovje eno od štirih polj grba
    astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
    ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
    stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
    predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
    smer (in that quarter v ono smer)
    stran (from another quarter z druge strani)
    vir (from a good quarter iz dobrega vira)
    družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
    usnje za peto (čevlja)
    tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
    vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
    (tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
    navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
    navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

    to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
    to give quarter izkazati milost, pomilostiti
    to give fair quarter prizanesti
    a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
    at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
    to live in close quarters stanovati na tesnem
    from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
    hind quarters stegna
    high quarters višji krogi
    it has gone the quarter ura je odbila četrt
    the proper quarter pristojno mesto
    to take up one's quarters nastaniti se
    to beat up the quarters of pogosto obiskovati
  • quartier3 [kartje] masculin milost

    demander quartier prositi za milost (za življenje)
    donner quartier, faire quartier pomilostiti, usmiliti se, podariti življenje
    ne pas faire (de) quartier nikomur ne prizanesti
    lutte sans quartier borba brez milosti
    pas de quartier! nobene milosti!
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • sauf, sauve [sof, sov] adjectif nepoškodovan; rešen; cel

    avoir la vie sauve rešiti se
    être sain et sauf biti zdrav in čil
    laisser la vie sauve à quelqu'un pustiti komu življenje, prizanesti komu
    l'honneur est sauf čast, videz častije rešen(a)
  • spreglédati ouvrir les yeux, commencer à voir clair

    spregledati komu kaj (prizanesti, odpustiti) passer quelque chose à quelqu'un, fermer l'œil sur quelque chose, avoir de l'indulgence pour quelqu'un, pardonner quelque chose à quelqu'un
    spregledati kaj ne pas voir, ne pas remarquer, laisser échapper, (pri branju) sauter, omettre, passer (en lisant)
    spregledati koga découvrir les manigances (ali les menées) de quelqu'un, voir clair dans le jeu de quelqu'un
    spregledal je ses yeux se sont dessillés, les écailles lui sont tombées des yeux
    to sem spregledal cela m'a échappé
  • venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)

    1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.

    2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili.
  • снисходить, снизойти
    к кому biti prizanesljiv do koga, prizanesti komu;
    с. к просьбам ugoditi prošnjam