Franja

propio lasten, pripadajoč, pristojen; pravi; resničen; pristen, naraven; sam; primeren; oseben

amor propio samoljubje
casa propia lastna hiša
por cuenta propia na svoj račun
defensa propia samoobramba
nombre propio lastno ime
en el sentido propio de la palabra v pravem pomenu besede
al propio pravilno, točno
de propio puño (y letra), con propia mano lastnoročno
de mi propio (jaz) sam od sebe
al propio tiempo que ob istem času kot
el propio isti; on sam
lo propio puedo decir yo isto lahko jaz rečem
ser propio de algn pripadati komu
es tu propia culpa ti sam si tega kriv
a expensas propias na lastne stroške
en propios términos z istimi besedami

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

ressortissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif pristojen; spadajoč v pristojnost; masculin, féminin oseba, ki biva v inozemstvu ter jo ščitijo diplomatski ali konzularni zastopniki njene države; podanik, pripadnik (neke države)

suus 3, pron. possessivum za 3. osebo sg. in pl. (gl. suī)

1.
a) kot direktni refleksiv α) (nanašajoč se na subj. istega stavka) svoj: ille suom (= suum) gnatum (sc. videre) cupit Pl., uxorem suam interrogavit Ci., hi (sc. septem sapientes) omnes praeter Milesium Thalem civitatibus suis praefuerunt Ci., sentit animus se suā vi, non alienā moveri Ci., de suis homines laudibus libenter praedicant C., aliquem suum facere L. prilastiti si koga (z nakupom), consulatu suo nono temptatus Suet. β) (nanašajoč se na obj. istega stavka v dat. ali acc.) njegov (njen, njihov) lastni; gl. spodaj 2. a). γ) (nanašajoč se na splošni, nedoločni subj.): in ceteris habenda ratio non sua (= sui na sebe) solum, sed etiam aliorum Ci.
b) kot indirektni refleksiv (v notranje odvisnih stavkih) njegov, njen, njìh, njihov: quid sui consilii sit, proponit C., quasi Appius ille Caecus viam muniverit … ubi impune sui posteri latrocinarentur Ci., Scythae petebant, ut regis sui filiam matrimonio sibi iungeret Cu.; v okrajšanih stavkih: quae (sc. Minerva Pallantis) patrem dicitur interemisse virginitatem suam (njeno) violare conantem Ci.; redkeje v primerah: incidit in eandem invidiam quam pater suus (= cum patre suo) N.; prim.: domo eādem fuit contentus, quā Eurysthenes, progenitor maiorum suorum N. njegovih; pesn. (nanašajoč se na glavni subj. in navidezno nam. ipsius): nutricem adfata Sychaei; namque suam (njeno) … cinis ater habebat V.; pron. v zvezi
a) s quisque: suum cuique! Ci., quo sua quemque natura maxime ferre videatur Ci., quas tamen inter omnes est suo quoque in genere mediocris Ci., tempore, quo singulis membris suum cuique consilium, suus sermo fuerit L.; z atrakcijo: equites suae cuique (nam. suos cuique) parti post principia collocat L.
b) s proprius: sua cuique laus propria debetur Ci., calamitatem aut propriam suam aut temporum queri … etiam mediocris est animi C., suo proprio proelio L.
c) z etičnim dat. sibi = svoj (njegov) lastni: Vitr., Col., Ap., suo sibi suco vivont (= vivunt) Pl., suo sibi gladio hunc iugulo Ter.
d) z ipse: alios suā ipsos invidiā opportunos oppressit L., sunt, qui eam … dicant … suā ipsam (= ipsius) peremptam mercede L., suis ipsi tormentis occupati Lact.; pron. okrepljen s -pte ali -met = svoj (lastni): suipte patris Pl., suompte (= suumpte) amicum Pl., Crassum suāpte interfectum manu Ci., suopte nutu Ci., suopte ingenio L., Plin., suāmet ipsum pecuniā praecipitem casurum S., suomet ipsi more praecipites eant S., suamet ipse scelera occultare S., suismet ipsi corporibus dimicantes miscuere certamina L., a suismet ipsis praesidiis indigna … patiebantur L., suāmet vi Plin., a filio suómet Ap.; subst.
a) suī -ōrum, m svojci, sorodniki, učenci, svoji ljudje, svoje čete, pristaši, sodržavljani, someščani: quem sui Caesarem salutabant Ci. ep., aequabiliter in alienos et in suos inruebat Ci., Caesar suos a proelio continebat C., in eo colle Iugurtha extenuatā suorum acie consedit S., recurrere ad suos L., plures suos reddiderat N. si je bil pridobil (naklonil), qui optime suos nosse deberet N., cum … eum obsecraret, se sibi suisque reservaret N., a conspectu suorum recesserant N.; redkeje v sg.: tutores in ea quoque re partium memores ad suum tendere L. so bili za svojca, dextra decisa quaerit te suum V. svojega lastnika, (sc. volucres avem) fecere suam Stat. naredijo za svojo, jo sprejmejo (vzamejo) za svojo.
b) pl. sua -ōrum, n svoje = svoje (njegovo, njeno, njihovo) imetje, svoja (njegova, njena, njihova) last, svojina, imetek: cum se suaque omnia in oppidum … contulissent C., cum se suaque ab iis defendere non possent C., plebi (civibus N.) sua restituere S., se suaque omnia potestatis alienae facere L., ad sua redire Amm., ut in suis requirerent barbaros Amm. v njih (njihovi) deželi; sg. suum -ī, n svojina, svoja (njegova, njena, njihova) last: Dig., ne suum adimeret alteri Pl., alicui suum vendere Ci. njegovo zakonito last, ut ad suum quisque perveniat Ci., quid quisque habeat sui Ci., sui nihil deperdere C., largius suo uti S., quod suum non esset L., aliquid suum dicere Q. proglasiti kaj za svojo last.

2. occ.
a) svoj (njegov, njen) ljubi, ljubljeni, priljubljeni; večinoma pesn.: constitit alma Venus … suique Caesaris eripuit membris … animam O., cumque choro meliore sui vineta Timoli Pactolonque petit O., deseruere sui nymphae vineta Timoli O., quodque suus coniunx riguo collegerat horto, truncat olus foliis O., pinus suis montibus caesa O. na domačem gorovju.
b) svoj (njegov, njen, njihov) lastni, lasten, svojski, sam svoj, samosvoj: indulsit illi suus pater semper Ci. ep., illum ulciscentur mores sui Ci. ep., hunc (sc. Hannibalem) sui cives e civitate eiecerunt Ci., is poterit semper in disputando suus esse Ci. samobiten, samostojen, neodvisen, suosque deos aut novos aut alienigenas coli confusionem habet religionum Ci., suā sponte Ci., C., L. idr. sam po svoji volji, sam od sebe, po svoji glavi, introire ad Ciceronem ac … domi suae inparatum confodere S., plebi sui magistratus essent L., suus fuit accusator N. sam svoj, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. v svojem (lastnem) imenu, sam zase, ei … sua manu scripsit N. svojeročno, lastnoročno, in sua potestate esse N. ali sui iuris esse Ci., Paul. (Dig.) sam svoj biti, biti samostojen, biti neodvisen, ancilla nunc sua est Pl. samosvoja, materiam suo praebet seges arida damno O., suas cuiusque eorum clientelas (sc. esse) C. (De bello Gallico 7, 32; gl. clientela) vsak … ima svoje posebno, sua sidera norunt V. imajo svoje posebne zvezde, viscum … quod non sua seminat arbos V., suas iniurias persequi C. krivice, ki so se jim zgodile, neque cuiquam mortalium iniuriae suae parvae videntur S. njemu storjene krivice; pesn. in poznolat.: vix sua erat O. pri sebi, suus non est Icti. ni pri sebi, ni pri pameti; subst.: suum illud … tenet ad extremum Ci. drži se svojega (znanega) načela …
c) svoj = pravšen, pravšnji, pravi, pripadajoč, pristoječ, pristojen, primeren, prikladen, ustrezen, določen, ustanovljen, odločen, navaden, običajen, naraven, prirojen: domesticus et suus consul Ci., si suum numerum naves haberent Ci. pravšno, določeno, numerum non habet illa (sc. ratis) suum O., esse sui roboris O. pravšne, suae aetatis Dig., suo iure N. po pravici, ki mu gre, po vsej pravici, suo iure Ennius sanctos appellat poëtas Ci., verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. na prav(šn)i bojni način = na konju, jezdeč, fessosque sopor suus occupat artus V. jim pristoječ(e), suis quemque stimulis movere L. vsakega njegovo (= primerno), iusto desunt sua verba dolori O. primerne, ad quam (sc. immortalitatem) eum sua fata ducebant L. njemu določena usoda, stat sua cuique dies V. določeni, subito reliquit annum suum Ci. opustil je svoje za potegovanje (kandidaturo) za službo (pretorstvo) zakonito določenega leta, qui autem anno suo petierint Ci. ki so se potegovali za službo v (svojem) zakonito določenem letu, factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi suo tempore, rei publicae paene sero Ci. ob času, ki je bil zanj pravi, fortuna sua mobilitate, quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N. ob svoji običajni nestanovitnosti, pennas ambo non habuere suas O. prirojenih, suā morte defungi Suet. svoje smrti, sam od sebe umreti = umreti naravne smrti, (sc. aurum) statim suum est Plin. je takoj (je že) naravno (= čisto); suum est z inf.: quia suum est interiectionis voce abscondita proferri Prisc.
d) pripraven, ugoden: suo loco, suis locis C., suo loco pugnam facere S., suo maxime tempore atque alieno hostibus bellum incipere L., occasio sua L., aestu suo Locros traiecit L., ferunt sua flamina classem V., vere suo V., ventis iturus non suis H., sua sidera Val. Fl., primo variā fortunā, mox pugnavit suā Vell.
e) komu vdan, naklonjen: Alfenus … utebatur populo sane suo Ci., vota suos habuere deos O., Ambracienses sui L. ali Chatti sui T. ki so njemu vdani, naklonjeni, Hispania sua T.

Opomba: Gen. pl. suûm: Ter., Sis. ap. Non.; zastar. (predklas.) obl.: sam = suam: sam pro suam (sc. antiqui) dicebant P. F.; sōs = suōs: sos interdum pro suos (sc. antiqui) ponebant P. F.; sās = suās: sas suas: Ennius: „Virgines nam sibi quisque domi Romanus habet sas“ P. F.; sīs = suīs: per dativum casum idem Ennius effert: „Postquam lumina sis oculis,“ pro suis P. F.

zȁvičājan -jna -o rodni, domovinski, pristojen: gdje ti je -a opština?, -i list

zuständig pristojen

компете́нтний прикм., merodájen prid., kompeténten prid., pristójen prid.

нале́жний прикм., pristójen prid., pripadajóč prid.

уповнова́жений (вповнова́жений)¹ прикм., pooblaščèn prid., pristójen prid.

ressortir² [rəsɔrtir] verbe intransitif spadati v pristojnost, biti pristojen, tikati se, biti povezan, biti v zvezi (à z), spadati v območje

ce problème ressortit à la physique ta problem spada v območje, se tiče fizike
cette affaire ressortit à la cour d'appel ta zadeva spada v pristojnost, v kompetenco prizivnega sodišča

attribution [-büsjɔ̃] féminin do-, podelitev; juridique (pred)pravica; pooblastilo; pluriel kompetence, službena oblast; področje pristojnosti (du maire župana)

attribution d'un prix podelitev nagrade
attribution d'un rôle à un acteur dodelitev vloge igralcu
attribution d'un appartement dodelitev stanovanja
cela sort de mes attributions za to nisem pristojen
cela n'entre pas dans ses attributions to ne spada v njegovo kompetenco

instánca pravo instance; resort; process; suit

sodišče prve (zadnje) instánce court of the first (of the last) instance
v prvi instánci in the first instance
biti pristojen v prvi instánci to have original jurisdiction
druga, višja instánca pravo appellate court, (uprava) higher authority
apelacijska instánca appeal court
zadnja instánca final jurisdiction, highest appeal, last resort, last appeal
v zadnji instánci in the last instance
iti do zadnje instánce to go to the highest tribunal, to appeal to the supreme court

jurisdiction [džuərisdíkšən] samostalnik
jurisdikcija, sodna oblast, sodstvo, pravosodje; pristojnost sodne oblasti (of, over)

to come under the jurisdiction of priti pod pristojnost sodne oblasti
to have jurisdiction over biti pristojen za
to confer jurisdiction on a court dati pristojnost sodišču

lovna divjad stalna zveza
(vrsta divjadi) ▸ vadászható állatok
Medved sicer ni lovna divjad, zato je za upravljanje z njim pristojen zavod za gozdove in ne lovci. ▸ A medve nem vadászható vad, így a medvékkel való gazdálkodásért nem a vadászok, hanem az erdészeti intézet a felelős.

odgovor|en¹ [ó] (-na, -no)

1. (ki nosi odgovornost) verantwortlich; (pristojen) zuständig
biti odgovoren za verantwortlich sein für, kaj storjenega: zu verantworten haben, zu vertreten haben
na delovnem mestu: zeichnen für
ne biti odgovoren komu: (ne biti dolžan odgovarjati) (jemandem) keine Rechenschaft schulden

2. (s čutom odgovornosti) [verantwortungsbewußt] verantwortungsbewusst, verantwortungsvoll; (z občutkom dolžnosti) [pflichtbewußt] pflichtbewusst
| ➞ → odgovorni

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

tēsto¹ m

1. besedilo, tekst:
emendare il testo di una legge dopolniti zakonsko besedilo

2. tisk besedilo, tekst:
tavole fuori testo tabele, preglednice zunaj besedila
versione con testo a fronte prevod z izvirnim besedilom

3. temeljna dela:
libro di testo šol. šolska knjiga
i testi sacri sveto pismo
far testo biti merilo, biti pristojen, ključen, odločilen

Zuständigkeit, die, pristojnost; die Zuständigkeit liegt bei X pristojnost ima X, X je pristojen

Zuständigkeitsbereich, der, pristojnost, področje pristojnosti; sein Zuständigkeitsbereich ist X je pristojen za X