Franja

suppetior -ārī -ātus sum (suppetiae) pomoči (pomagati), priskočiti na pomoč, na pomoč priti (prihajati): de Patulciano nomine, quod mihi suppetiatus es (v novejših izdajah quod mihi † suspendiatus † est) Ci. ep., vobis … facile est suppetiari … seni Ap.; pogosto sup. suppetiātum pomagat, na pomoč: proclamare suppetiatum Ap., aliquem ciere suppetiatum Ap., suppetiatum decurrunt anxii Ap., omnem viciniam suppetiatum convocans Ap. — Act. soobl. manubias suppetiat prone Naev. fr.

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

auxilio moški spol pomoč

acudir en auxilio de uno komu na pomoč priskočiti
pedir auxilio prositi za pomoč

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

breach¹ [bri:č] samostalnik
zlom, prelom; odprtina, luknja, razpoka, vrzel
figurativno prekinitev, presledek; razdor, nesloga; prestopek, kršitev, prekršek
vojska prodor; skok kita iz vode
navtika valovi ob ladji

to heal the breach poravnati spor
a custom more honoured in the breach than in the observance navada, ki jo je bolje opustiti
breach of faith izdajstvo
breach of the peace nemir, upor
to stand in the breach pretrpeti prvi sunek napada, figurativno biti na braniku
breach of trust zloraba zaupanja
without breach of continuity nenehno, nepretrgano
to step into the breach priskočiti na pomoč
pravno breach of promise neizpolnjena obljuba zakona
breach of a covenant kršitev dogovora

Bresche, die, eine Bresche schlagen utreti pot; in die Bresche springen priskočiti na pomoč

cōnsulō -ere -suluī -sultum (cōnsul; prim. cōnsilium) pravzaprav „skupaj sesti, skupaj stopiti v posvet“, od tod

I. intr. sniti (shajati) se k posvetovanju,

1. posvetovati se, svèt imeti, svèt sklepati, v posvet (na razgovor) vzeti (jemati) kaj, premisliti (premišlj[ev]ati), preudariti (preudarjati): nunc mihi magnae curae est …, ne quid in consulendo adversi eveniat Ca. ap. Gell., consulam Pl. premisliti hočem, etiam consulis? Pl. še pomišljaš? post consulam Ter., trepidare magis quam consulere L., quia consulendi res non dabat spatium L., brevis consulendi occasio C., consulens curia H., prius quam incipias, consulto, et ubi consulueris, mature facto opus est S. preudarjanja … ravnanja, facto, non consulto in tali periculo opus esse S., ubi facto magis quam consulto opus esset T., consulere bene, perverse S., de integro L., tamquam integrā re cum suis L., cogor vestram omnium vicem (namesto nas vseh) … unus consulere L., c. in longitudinem Ter. na bodočnost misliti, in medium V., L., Lucan., T. ali in commune Ter., L., Cu., T. ali in publicum Plin. iun. svet imeti za občno blaginjo, c. in unum T. skupno se posvetovati; z notranjim obj. (v čem, o čem, glede česa): (id), quod ad famam pertinet, consulite Ci., quae reges atque populi … male consuluerint S.; v pass.: consulta sunt consilia Pl., re consultā et exploratā Ci., neque parari neque consuli quidquam occulte potest S., nihil salutare in medium consulebatur L.; nam. notranjega obj. z de: de Capua diu consultum est Ci., c. de communibus negotiis, de Rhodiis S., omnibus de rebus T., ali z odvisnim vprašanjem: Galli, quid agant, consulunt C., si Hannibal consulat, an in Italia remaneat, an domum redeat Corn., consulite, utrum praesens deditio eorum fieri possit, an in diem differatur L.

2. met. skleniti (sklepati), odločiti (odločati), ukreniti (ukrepati), postopati, ravnati s kom, s čim; z notranjim obj.: quid in concilio consuluistis? Pl., tun' consulis quidquam Ter., ut id consulerem, interea vita ut in tuto foret Ter.; večinoma z adv. in prepozicijskimi določili (pogosto poleg notranjega obj.): c. ab re Pl. kaj škodljivega skleniti, qui nil aliud nisi quod sibi soli placet, consulit advorsum filium, nugas agit Pl., aliter mihi de illis ac de me ipso consulendum est Ci. ep., libere c. ad summam rerum (glede na občno blaginjo) C., obsecro, ne quid gravius de salute tua … consulas C. in Ci. ep., c. de uxore honestius (dostojneje) S., bene c. decreto memoriam alicuius abolendo Val. Max., nullis certis mandatis ex re (po vsakokratnih okoliščinah) c. T., sapienter in rem c. Iust. modro ukrepati stvári v dobro, de perfugis gravius consultum quam de fugitivis L. se je ostreje sklepalo, in secundis rebus nihil in quemquam superbe ac violenter consulere decet L., in humiliores libidinose crudeliterque consulebatur L., nec in deditos gravius consultum Cu., si quid in Croesum crudelius consuluisset Iust.; s predikatnim gen. v reklu: aliquid boni consulere imeti (spoznati) kaj za dobro, vzeti (jemati) kaj za ljubo, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: parva videntur, tu tamen haec, quaeso, consule missa boni O., tu quoque non melius, quam sunt mea tempora, carmen … consule, Roma, boni! O., boni consulere eum libellum Augustus ap. Suet. ali hoc munus Sen. ph. ali nostrum laborem Q.; z inf.: eane fieri bonis bono genere gnatis boni consulitis? Ca. ap. Gell., minium invenisse Plin.; z odvisnim vprašanjem: Varr., Sen. ph.; s si: Sen. ph.

3. (na)svet(e) da(ja)ti, (na)svetovati, (svetujoč) pomoči (pomagati), (po)skrbeti za koga, za kaj, gledati, misliti, paziti na koga, na kaj, včasih tudi prizanesljivo ozirati se na koga, na kaj; z dat.: dicebam, pater, tibi, ne matri consuleres male Pl., tuae rei bene consulere cupio Pl., dum illi consulas Ter., qui parti civium consulunt, partem neglegunt Ci., c. multis civibus, miseris civibus S., oratoribus parcere et consulere debuistis Ci., sibi c. Ci., S., H. zase skrbeti, na svojo rešitev misliti, reliquum est, ut egomet mihi consulam N. da si sam pomagam, eodem quo venerant receptu sibi consulebant C. pomagali so si s tem, da so se po isti poti umaknili, c. rebus suis N. rešiti se (z begom), patriae male in eo (pri tem) N., militibus L., curae patribus esse ostendit, ut consulatur plebi L., dea, consule nostris ignibus O., c. fugientibus T., non populo, non senatui, ne templis quidem ac delubris deorum c. T., voci laterique c. Plin. iun. (o govorniku) varovati glas in pljuča; z abstr. pojmi: c. concordiae L., senatūs concordiae Ci. priskočiti na pomoč, dolori potius quam fidei vestrae Ci., existimationi suae, pudori Ci., melius famae, melius pudicitiae Ci., magis irae quam famae c. S., c. libertati populi Romani L., saluti suorum Ci., suae ac militum saluti C., quod perterritus miles … timori magis quam religioni consulere consuevit C. ravnati se bolj po svojem strahu kakor po prisegi, c. vitae et fortunis suis Ci., alicuius vitae C. prizanesti komu, pustiti mu živeti, suae vitae durius c. C.(evfem.) = usmrtiti se, ite et Romanae consulite historiae Pr., securitati magis quam potentiae c. T.; z abl. (s čim) poleg dat.: rationibus alicuius providere et c. quibuscumque rebus potero Ci. ep., c. manu (z bojem) militibus S., timori alicuius cotidie singulis vel binis epistulis Plin. iun., sumptibus aliquanto rectius suā continentiā quam alienā contumeliā Plin. iun.; z notranjim obj.; v pass.: sed tamen aliquid consuli et prospici poterit Ci. ep.; s finalnim stavkom: ut urbi … satis esset praesidii, consultum atque provisum est Ci., ne qua manus se attollere nobis a tergo possit, custodi et consule longe V.; za zanikanim glag. quominus: ne pupillo tutores propinquique consulerent, quominus fortunis omnibus everteretur Ci.; s kondicionalnim stavkom v cj.: qui vomere bis in mense vult, melius consulet (sc. sibi), si biduo continuarit Cels. bo bolje storil (ravnal).

II. trans.

1. vpraš(ev)ati za svèt, svéta prositi, da(ja)ti si svetovati, povpraš(ev)ati glede česa, za kaj; z acc. personae: non iubeo, sed, si me consulis, suadeo Ci.; v pass.: neque (relegatam filiam) adiri a quopiam libero servove, nisi se consulto, permisit Suet.; z neživim obj.: speculum consulat ante suum O., in suscipiendo onere consulat suas vires Q.; za kaj? zastran česa? z notranjim obj. (poleg acc. personae): nec te id consulo Ci. ep., consulere prudentiorem coepi aetates tabularum Petr.; z de (poleg acc. personae in včasih še z notranjim obj.): consuluisti me per litteras (pismeno) de Capua tu quidem Ci. Ep. c. aliquem cotidie de se Sen. ph.; z de in neživim obj.: consule de facie corporibusque diem O.; z zavisnim vprašanjem (poleg ak. pers. in včasih tudi še z notranjim obj.): L. idr., ibo et consulam hanc rem amicos, quid faciendum censeant Pl., nunc ego, iudices, iam vos consulo, quid mihi faciendum putetis Ci.; z neživim obj.: quid se deceat, spectatas consulit undas O.; v pass.: Aristonius orsus est dicere, Alexandrum consultum, cui relinqueret regnum, voluisse optimum deligi Cu. Pogosto brez acc. personae (ki se lahko iz povezave dostavi): cum … nuntios misisset in Asiam consultum (sc. eum), utrum regnum repetitum in Macedoniam veniret N., rem nulli obscuram nostrae nec vocis egentem consulis (sc. nos) V. ne vprašaš nas ničesar, kar bi bilo dvomljivo in bi potrebovalo naš nasvet, de hoc quoque consuluit (sc. Tiberium) Suet., consulis (sc. me), an existimen te in tribunatu causas agere decere Plin. iun.

2. occ.
a) kako božanstvo, njegove svečenike ali preročišče idr. vpraš(ev)ati za svèt, povpraš(ev)ati glede česa, za kaj: Apollinem Ci., N., Suet., Hammonem, Iovem Cu., deumque consuluit auguriis, quae suscipienda essent L., numen … nunc extis, nunc per aves consultum L., c. ipsos deos O., hominum fibris deos T., ego Tiresiam … consulam, quid faciundum censeat Pl., c. haruspicem Ci., augures Iust., anum Cumaeam (= Sybillam) O., visam primum avem O. (o avguru), Phoebi oracula O., manes ut oracula Mel., oraculum dei Carmeli Suet., lucos V., spirantia exta V., trepidantia exta O.; brez objektnega acc.: id possetne fieri, consuluit Ci., miserunt Delphos consultum (sc. Apollinem) N., consuluit deinde (sc. sacerdotem), an totius orbis imperium fatis sibi destinaretur Cu., cum consuleret, quam cito HS sexcenties impleturus esset, invenisse se exta duplicia Plin. iun.; v pass. brezos.: se praesente de se ter sortibus consultum C. da so zastran njega (bogove) trikrat z žrebom povprašali; brezos. in pogosto abs.: si publice consuletur, … sin privatim T.
b) kakega oblastnika (kralja ali cesarja) vpraš(ev)ati, povpraš(ev)ati za njegovo mnenje, voljo, prositi ga za odgovor: c. regem de aliis (= de aliis rebus) L., ut te consulerem, reddendum eum poenae suae an gravius aliquid constituendum putes Plin. iun.
c) senat, ljudstvo, kako svečeništvo (uradno) vpraš(ev)ati za svèt, voljo, mnenje: consulente Cicerone frequens senatus decernit S. na Ciceronovo vprašanje, senatum consului de summa re publica, quid fieri placeret Ci., c. senatum de foedere S., de istis rebus in patria maiores natu consulemus, quo pacto ius nostrum adipiscamur L., consulit vos (= kartažansko starešinstvo), an cum eo confligere debeat Val. Max.; v pass.: senatus statim consulitur S., senatus a Bestia consultus est, placeretne legatos Iugurthae recipi moenibus S.; zastran česa? z notranjim obj.: (eam rem) delatam consulere ordine non licuit L.; v pass.: cum ea, quae consulebantur, ad exitum non pervenirent Ci. o čemer se je poizvedovalo; de imperio suo populum consuluit curiatim Ci., in omnia c. plebem L.; v pass.: nihil de eius morte populus consultus Ci., ignorare … mihi videmini. Quirites, non utrum bellum an pacem habeatis vos consuli …, sed … L.; brez obj. populum: nec plus quam de singulis rebus consulunto Ci., seniores de tribus consulendum dixerunt esse L.; senatus pontificum collegium consuli iussit, num … L., consulti per ludibrium pontifices, an concepto necdum edito partu rite nuberet T.
č) (v pravu) vpraš(ev)ati za pravni svèt, iskati, prositi za pravni poduk, dati se poučiti v kaki pravni zadevi: cum consuleretur plurimum Ci., consuli quidem te a Caesare scribis; sed ego tibi ab illo consuli mallem (v besedni igri z I. 2.) Ci. ep., qui aut consuluntur aut defendunt Ci. ali pravoznanci ali zagovorniki; večinoma s kakim določilom: o čem? si tibi necesse putas etiam adversariis amicorum tuorum de iure consulentibus respondere Ci., qui de iure civili consuli solent Ci.; redk. v tem pomenu z acc. ius: si ius consuleres, peritissimus L.; z odvisnim vprašanjem: consulens eum, an primipilari seni iam testato rursus suaderet ordinare suprema iudicia Q.; za koga? v kaki stvari (zadevi)? pro te nunc hoc consulo, post tempus et in aliena re, quoniam tu in tua re, dum tempus erat, consulere oblitus es Ci.; čisto abs.: licet consulere? (vljudnostno besedilo, s katerim so nagovarjali pravnike, kadar so hoteli pravni poduk) Ci., ut … eodem tempore et discentibus satis facerent et consulentibus Ci., ad aliquem consulendi causā venire Val. Max. — Od tod

I. subst. pt. pr. cōnsulēns -entis, m Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος; prim. cōnsul 3): Vop. —

II. adj. pt. pf. cōnsultus 3, adv. -ē

1. (o stvareh) premišljen, preudarjen, premotren: consultum consilium Pl., Gell., Icti., omnia consulta ad nos et exquisita deferunt Ci., sapientiae via consultissima Petr., lex consultissima Icti., consulte, docte aliquid L., ferocius quam consultius rem gerere L., reciperare gloriam avidius quam consultius T.; consulte = cōnsultō (gl. spodaj): Cod. I.; consultius est z inf. pametneje je, bolje je: Icti., Ambr. — Od tod subst. cōnsultum -ī, n (po posvetovanju sprejeti) sklep, odlok, ukrep, odredba, načrt, osnova; redk. še z deležniško močjo: bene consultum inconsultum est, si inimicis sit usui Pl., civitas … ita communicatos honores pro bene aut secus consulto habitura L.; v pl.: male consulta, bene consulta Vell.; večinoma čisto subst.: consulto collegae … victoria parta est L., ex consulto factum Corn. (= cōnsultō, gl. spodaj); animi consultum Cu.; pogosteje v pl.: facta et consulta fortium et sapientium Ci., oportere quinquenni consulta et decreta omnia rescindi S. vse v (zadnjih) petih letih sprejete sklepe, adprobare collegam consulta referens L., dum consulta (sc. oraculi) petis V. poizveš po prerokbi, mala consulta T., mollia c. T. mile odredbe, Sostratus … ubi laeta … exta magnisque consultis adnuere (da odobrava) deam videt T., fervida Gracchi consulta Sil.; poseb. pogosto senatūs consultum (star. senati consultum S., kratica SC)
a) v Rimu senatski sklep, kateremu so pritrdili ljudski tribuni in ga s tem uzakonili (prim. senatus auctoritas): novissimum illud SC Suet., tudi consultum senatus Fl. ali consulta senatus Sil.; SC de Vatinio, de tributo conferendo Ci., vetus SC de rhetoribus Suet., senatus consultum (per)scribere (zapisati, sestaviti) Ci., facere Ci. ali perficere (storiti) L., senatus consultum facere de ambitu in Afranii sententiam Ci. ali contra rem publicam Ci. ali contra illum pro religione Ci. ali in aliquem L., tudi SC facere, ut neve … neve Ci. ali SC facere, ne T.; habemus senatus consultum in (zoper) te, Catilina, vehemens et grave Ci., provinciae ab iis … optineantur, quoad cuique ex (po) senatus consulto successum sit Ci., senatus consultum intercedit (nasprotuje) Ci., si quis intercedat senatus consulto L., per senatus consultum sancire, ut … Suet., senatus consulto cavere, ut … ali interdicere, ne … Suet.; redk. opisano: omnia illius ordinis (= senatūs) consulta Ci., sententiae nostrae consultaque Ci., consulta patrum H., vetus consultum patrum Plin., inde agitant consulta patres Sil.
b) sklep sicilskega starešinstva (βουλή): ne senatus consultum Siculi homines facere possent Ci. — Od tod adv. abl. cōnsultō namenoma, hoté, s premislekom, premišljeno, po (gotovi) osnovi, nalašč: H. idr., consulto hoc factum est, mihi ut insidiae fierent Pl., c. fecisse aliquid Ci., non consulto, sed casu in eorum mentionem incidi Ci., ut ea, quae gignuntur, donata consulto nobis, non fortuito nata videantur Ci., c. cedere C., c. lenius agere, bellum c. trahere S., seu consulto seu temere vulgata opinio L., c. vitare aliquid T.

2. (o osebah) „dobro posvetovan“, od tod izvéden, izkušen, spreten v čem, vešč česa, v čem, moder; z abl. respectus: nemo igitur iure consultus dicit Ci., iure consultus Gell., iuris scientiā consultissimus Aur.; z gen. relationis: iuris consultus Ci., Gell., iuris magis quam iustitiae consultus Ci., iuris atque eloquentiae c. L., consultissimus vir omnis divini et humani iuris L., consultoque fui iuris Amore vafer O.; insanientis dum sapientiae consultus erro H. učenec … modrosti, universae disciplinae c. Col.; abs.: consultiores sibimet videntur deo Tert. Kot subst. cōnsultus -ī, m pravnik, pravoznanec, jurist: consultorum alter disertissimus, disertorum alter consultissimus Ci., qui ita iustus est et bonus vir, ut naturā, non disciplinā, consultus esse videatur Ci., tu, consultus modo, rusticus (eris) H., in consultorum atrio Sen. ph., scripti et voluntatis frequentissima inter consultos quaestio est Q.; pogosto še s pristavkom iuris: Ci. idr., ali iure: Gell., peritus iuris consultus (dobi se tudi iurisconsultus) et magnus imperator N. (o starejšem Katonu), consultus iuris et actor causarum H.

difesa f

1. obramba, zaščita:
accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

2. pravo obramba:
legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
la parola alla difesa! besedo ima obramba

3. voj. obramba:
difesa antiaerea protiletalska obramba

4. šport obramba, obrambna vrsta

fōrte

A) agg.

1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta

2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo

3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je

4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

B) avv.

1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen

2. hitro:
camminare forte hitro hoditi

3. glasno:
parlare forte glasno govoriti

4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote

C) m

1. trdnjava, utrdba

2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

Hand, die, (-, Hände)

I. Hand roka; (Handfläche) dlan, hohle Hand prgišče; (Handschrift) rokopis, pisava; offentliche Hand javna lastnina, javni sektor; private Hand privatna lastnina, privatni sektor; tote Hand mrtva roka, cerkvena lastnina, cerkev; beim Kartenspiel: karte (v roki) (volle Hand polna roka) ; eine Hand voll prgišče, figurativ peščica Hand in Hand z roko v roki, držeč se za roke; Hand in Hand arbeiten sodelovati; Hand in Hand gehen iti z roko v roki, figurativ biti povezan linker/rechter Hand levo/desno; leichter Hand zlahka; Hand aufs Herz roko na srce; die Hand geben/reichen/schütteln podati/dati roko, rokovati se z; die Hand ins Feuer legen dati roko v ogenj; keine Hand rühren ne migniti niti s prstom; seine Hand im Spiel haben imeti prste zraven; die Hand auf etwas geben trdno obljubiti (kaj); Hand ans Werk legen začeti z delom; Hand an sich legen narediti samomor; Hand anlegen priskočiti na pomoč, pomagati; freie Hand (haben imeti, lassen (jemandem) pustiti (komu) ) proste roke; Hand und Fuß haben imeti rep in glavo (weder Hand noch Fuß ne repa ne glave) ; eine Hand wäscht die andere roka roko umije
an: an der Hand führen peljati, voditi za roko; an der Hand nehmen prijeti za roko; an Hand von s pomočjo (➞ anhand von) ; an die gehen iti na roko, pomagati (komu)
auf: auf der Hand liegen biti na dlani
aus: aus der Hand essen jemandem jesti (komu) iz roke; aus der hohlen Hand iz prgišča; aus der Hand in den Mund iz rok v usta; aus erster Hand iz prve roke; aus der Hand schlagen izbiti (iz rok)
bei: bei der Hand pri roki; rasch bei der Hand sein mit Ausreden, Antworten: imeti vedno pri roki
hinter: hinter vorgehaltener Hand zaupno, neuradno
in: in der Hand v roki, v rokah; sich in der Hand haben obvladati se
mit: mit der Hand z roko, ročno; mit der Hand im Sack (erwischen zasačiti) na delu
über: über die Hand weg pod roko
um: um die Hand anhalten historische Bedeutung, Geschichte zaprositi za roko
unter: unter der Hand pod roko
von: von Hand ročno; von langer Hand dolgoročno; že zelo dolgo; von Hand zu Hand iz rok v roke; von der Hand gehen eine Arbeit: iti (dobro) od rok; von der Hand weisen zavrniti, zavračati; es ist nicht von der Hand zu weisen ni nemogoče, lahko bi ..., ni mogoče izključiti; von der Hand in den Mund leben živeti iz rok v usta
zu/zur: zur Hand v roko; zur ungeteilten Hand Recht nerazdelno

II. Hände, pl , Hand weg! roke proč!; volle Hand/die Hand voll polne roke; alle Hand voll zu tun polne roke (dela); saubere Hand čiste roke (haben biti čistih rok) ; gebundene Hand zvezane roke, die Hand sind jemandem gebunden ima zvezane roke; die Hand auflegen polagati roke; die Hand ringen viti roke; die Hand falten skleniti roke; die Hand in den Schoß legen prekrižati roke; die Hand in Unschuld waschen umiti/umivati si roke; die Hand von etwas lassen pustiti kaj pri miru; sich die Hand reichen podati si roke
auf: auf den Händen (tragen) na rokah (nositi)
in: in die Hand v roke; in die Hand fallen pasti v roke/kremplje; in die Hand bekommen dobiti v roke/kremplje; in die Hand arbeiten pomagati (komu), delati (komu) na roko; in die Hand legen jemandem eine Entscheidung: prepustiti; jemandem etwas in die Hand spielen narediti, da dobi v roke, spraviti v roke
mit: mit leeren Händen praznih rok; mit beiden Händen z obema rokama; mit offenen Händen odprtih rok; sich mit Händen und Füßen wehren braniti se z na vse kriplje/z vsemi štirimi; sich mit Händen und Füßen gegen etwas sträuben upirati se (čemu) z vsemi štirimi
unter: unter den Händen v rokah (haben imeti, sterben umreti)
zu: zu Händen v roke

help² [help] prehodni glagol
pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
it cannot be helped ni pomoči
if I can help it če se temu lahko izognem
don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
I cannot help myself ne morem drugače
how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
to lend a helping hand priskočiti v pomoč
every little helps vse prav pride
nothing will help now ni več pomoči

Hilfe, die, (-, -n) pomoč; (Sozialhilfe) podpora; Hilfe! Na pomoč!; Erste Hilfe prva pomoč; zu Hilfe kommen priti/priskočiti na pomoč; mit Hilfe s pomočjo; Hilfe leisten pomagati; zu Hilfe nehmen poslužiti se (česa); um Hilfe rufen klicati na pomoč; zu Hilfe kommen priti/priskočiti na pomoč

leisten narediti, opraviti, opravljati; sich etwas leisten privoščiti si; sich etwas nicht leisten können ne moči si privoščiti; als Funktionsverb : Abbitte leisten opravičiti se, prositi odpuščanja; Beistand leisten pomagati, priskočiti na pomoč; Bürgschaft leisten jamčiti, dati garancijo; einen Dienst leisten narediti uslugo; einen Eid leisten priseči; Folge leisten ubogati, einer Einladung: odzvati se vabilu, einer Bitte: ustreči prošnji, einem Befehl: držati se ukaza; Genüge leisten izpolniti (kaj); Gesellschaft leisten delati družbo; Hilfe leisten pomagati, izkazovati pomoč; einen Schwur leisten zakleti se; eine Unterschrift leisten podpisati; Verzicht leisten odpovedati se (čemu); Widerstand leisten upirati se (čemu/komu); Zahlung leisten plačati, plačevati, izvajati plačila

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

nadòdati -ām
1. dodati: ako ne bude dovoljno, ja ću nadodati
2. pristaviti, dodati: u govoru, u pričanju još nadoda
3. nadodati ruku ekspr. priskočiti na pomoč

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomóč appui moški spol , aide ženski spol , protection ženski spol , assistance ženski spol , concours moški spol , secours moški spol , coup moški spol de main, rescousse ženski spol , soin moški spol ; (denarna) subside moški spol , subvention ženski spol ; figurativno réconfort moški spol , ressource ženski spol , support moški spol , bras moški spol

brez pomoči sans défense, désarmé, incapable de se tirer d'affaire (ali de se débrouiller)
pomoč brezposelnim secours moški spol aux chômeurs
pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem) secours aux sinistrés
denarna, finančna pomoč subvention, aide financière, secours financier
krepka, odločna pomoč main-forte ženski spol
majhna, skromna pomoč coup moški spol de pouce
medsebojna, vzajemna pomoč aide mutuelle, secours mutuel, entraide ženski spol
nujna pomoč aide d'urgence
pravna pomoč assistance juridique (ali en justice)
prva pomoč premier secours, premiers soins ženski spol množine, secours d'urgence, secourisme moški spol
društvo za medsebojno pomoč association ženski spol de secours mutuel
klic na pomoč appel moški spol à l'aide (ali au secours)
Marija Pomočnica (religija) Notre-Dame du Bon Secours
postaja prve pomoči poste moški spol de secours
zdravniška pomoč assistance médicale
koga za pomoč vzeti s'adjoindre quelqu'un
komu na pomoč priti venir en aide à quelqu'un, venir au secours (ali à l'appui, à la rescousse) de quelqu'un, porter secours (ali assistance) à quelqu'un, secourir quelqu'un
biti v pomoč komu assister quelqu'un
da(ja)ti, nuditi komu pomoč prêter assistance (ali aide) à quelqu'un, donner (ali porter, prêter) secours à quelqu'un
iti, priteči, priti prijatelju na pomoč aller, accourir, arriver (ali venir) à la rescousse d'un ami
priskočiti komu na pomoč donner un coup de main à quelqu'un
prositi koga za pomoč avoir recours (ali demander de l'aide, du secours, de l'assistance) à quelqu'un
brez tuje pomoči sans secours étranger, sans appui (ali aide) d'autrui
na pomoč! à l'aide!, au secours!, à moi!, à la rescousse!
s pomočjo à l'aide de, grâce à, à la faveur de, au (ali par) moyen de, au prix de, à coup de, moyennant
z božjo pomočjo avec l'aide de Dieu, grâce à Dieu, Dieu aidant