Franja

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

opazíti apercevoir, entrevoir, remarquer, s'apercevoir de, observer, noter ; (na kratko) entr'apercevoir

opaziti koga v množici remarquer quelqu'un dans une foule
opaziti prisotnost, odsotnost nekoga remarquer (ali noter) la présence, l'absence de quelqu'un
opaziti spremembo remarquer (ali s'apercevoir d', noter, observer) un changement
opazil ga je v avtobusu il l'a aperçu dans le bus
tega nisem opazil je ne m'en suis pas aperçu
to sem opazil je l'ai noté (ali remarqué)
s prostim očesom opaziti (a)percevoir (ali reconnaître) à l'œil nu

porod samostalnik
1. (proces rojevanja) ▸ szülésDihalne vaje med nosečnostjo so sestavni del priprave na porod. ▸ A terhesség alatti légzőgyakorlatok a szülésre való felkészülés szerves részét képezik.Povezane iztočnice: naravni porod, prezgodnji porod, predvideni datum poroda, kleščni porod

2. (nastanek) ▸ születés, világra jövetel
Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi ljudem, ki so sodelovali pri porodu države in demokracije? ▸ Nem történt-e valami hasonló azokkal az emberekkel, akik részt vettek az állam és a demokrácia születésében?
Evropska denarna zveza bo kljub težkemu političnemu porodu zaživela. ▸ A nehéz politikai világrajövetele ellenére is műkődőképes lesz az Európai Monetáris Unió.
O vrnitvi enega najbolj priljubljenih stripovskih superjunakov na filmsko platno lahko rečemo, da je bil hud porod. ▸ Elmondhatjuk, hogy nehéz szülés volt az egyik legnépszerűbb képregény-szuperhős visszatérése a mozivászonra.
Pri porodu revije smo se pri zbrali tisti, ki se še posebej zavedamo pomena zapisane besede. ▸ A folyóirat világrajövetelekor mind összegyűltünk, akik különösen tudatában vagyunk az írott szó jelentőségének.

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

reconcentración

m reconcentración de espíritu moč ali prisotnost duha, obvladanje samega sebe

request² [rikwést] prehodni glagol
zaprositi, prositi za (kaj), želeti; zahtevati; prositi za dovoljenje (that da)
povpraševati po, iskati

it is requested prosimo, prosi se
your presence is requested prosimo vas, da bi bili prisotni, vaša prisotnost je zaželena
to request a favour, to request permission prositi za uslugo, za dovoljenje
we requested him to sing prosili smo ga, da bi pel
visitors are requested not to touch the objects exposed prosimo obiskovalce, da se ne dotikajo razstavljenih predmetov

rinovirus samostalnik
biologija (povzročitelj bolezni) ▸ rhinovírusPrehladi, ki jih povzroča rinovirus, so najbolj nalezljivi prve tri dni po pojavu simptomov, kasneje so veliko manj nalezljivi. ▸ A rhinovírus okozta megfázás a tünetek megjelenését követő első három napban a legfertőzőbb, ezt követően azonban sokkal kevésbé fertőző.

salmonela samostalnik
medicina, biologija (bakterija) ▸ szalmonella

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

unaware [ʌnəwɛ́ə] pridevnik
ne vedoč (of, that za, da)
nepoučen, nezaveden; nesluteč

I was unaware of his presence nisem vedel za njegovo prisotnost
you are not unaware that... dobro veste, da...

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

žival¹ ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere

5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl

7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies

παρουσία, ἡ (πάρ-ειμι) 1. navzočnost, prisotnost, sedanjost, παρουσίαν ἔχω = πάρειμι prihajam, πόλις μείζων τῆς ἡμετέρας παρουσίας mesto, ki je večje nego naša (tukaj) navzoča moč. 2. ugodna prilika, ugodne razmere, pomoč. 3. prihod (povratek) Kristusov na sodnji dan NT; gl. κοινόπους.