Franja

pòtājnica ž
1. skrivališče, tajno mesto za sestajanje: često se dogada da je jedna takva brklja hajdučka potajnica
2. skrit predmet: potajnica sablja; potajnica puška; puna mi je puška potajnica
3. tajna prijateljica
4. presihajoči, intermitentni izvir
5. lažna nosečnost
6. bot. navadni lusnec, Lathraea squamaria
7. zool. polzača, jelšnica; zool. lesni najezdnik
8. med. blaga temperatura, febris hestica

sister [sístə]

1. samostalnik
sestra; posestrima; intimna prijateljica; redovnica, nuna, samostanska sestra
pogovorno bolničarka, usmiljenka, usmiljena sestra

sister Anne oseba, ki namesto koga drugega čaka na prihod neke tretje osebe (iz pravljice "Sinjebradec")
sister of charity (mercy) usmiljena sestra, usmiljenka
sister-german prava, telesna sestra
foster-sister sestra po mleku
half-sister, step-sister polsestra
lay sister redovnica, ki opravlja kako fizično delo zunaj samostana
The Three Sisters, The Fatal Sisters, The Sisters Three sojenice (vile), rojenice, parke

2. pridevnik
sestrski

sister universities sestrski univerzi (Oxford in Cambridge)

Vertraute², die, (-n, -n) zaupna prijateljica; intimna prijateljica

amante ljubezniv, ljubeč

amante de la paz miroljuben
amante m ljubimec, ljubček
amantes pl ljubimca, ljubavna dvojica
amante f ljubica, prijateljica

Aspasia -ae, f (Ἀσπασία = Ljubka, Ljubica) Aspazija,

1. Aspazija Mileška (iz Mileta), Periklova ljubica in pozneje soproga, Sokratova prijateljica: Ci., Q.

2. Aspazija ml. iz jonske Fokide, ljubica Kira ml.: Iust.

bližnji pridevnik
1. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeliOgenj je popolnoma uničil dve hiši in se razširil na vsaj 14 bližnjih stavb. ▸ A tűz két házat teljesen elpusztított és legalább 14 közeli épületre terjedt át.
Živila kupujem v bližnji trgovini. ▸ Az élelmiszert a közeli boltban vásárolom.

2. (o časovni oddaljenosti) ▸ közelgő, közelVisoke prodajne rasti ni pričakovati tudi v bližnji prihodnosti. ▸ A közeljövőben sem várható az értékesítés nagymértékű növekedése.

3. (o povezanem izvoru) ▸ közeliNe, nobeden od mojih staršev niti bližnjih sorodnikov ni glasbenik. ▸ Nem, egyik szülőm vagy közeli rokonom sem zenész.
Cedre so predstavnice družine borovk in so v bližnjem sorodu z macesnom. ▸ A cédrusok a fenyőfélék családjába tartoznak és közeli rokonságban állnak a vörösfenyővel.

4. (o navezanosti, odnosu) ▸ közeliŠtevilko mobilnega telefona naj otroci posredujejo le družinskim članom in bližnjim prijateljem. ▸ A gyerekek csak a családtagoknak és a közeli barátoknak adják meg a mobiltelefonszámukat.
5. (o posnetku) ▸ közeli, közelKamere naredijo bližnje posnetke registrskih tablic vozil, ki vstopajo v območje. ▸ A kamerák közeli felvételeket készítenek a területre behajtó járművek rendszámtábláiról.Naprava je na Zemljo poslala prve bližnje fotografije Luninega površja. ▸ A berendezés visszaküldte a Földre a Hold felszínéről készített első közeli felvételeket.

Cydnō -ūs, f (Κυδνώ) Kidno (gen. Kidne), Sapfina prijateljica: O.

distingué, e [-ge] adjectif odličen, imeniten, izbran; dobro vzgojen; eleganten, izvrsten, brezhiben, fin; distingviran

auteur masculin très distingué zelo znan, odličen avtor
manières féminin pluriel distinguées fine manire
société féminin distinguée odlična, distingvirana družba
ton amie est très distinguée tvoja prijateljica je zelo elegantna
ce papier à lettres fait distingué (familier) ta pisemski papir je fin, eleganten
agréez l'assurance de mes sentiments distingués (na koncu pisma) z odličnim spoštovanjem

Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

female² [fí:meil] pridevnik
samičji, ženski
figurativno nežen, občutljiv
botanika pestičev

female child deklica
female friend prijateljica
female sapphire svetel safir
female operatives ženska delovna moč, delavke
female screw matica
female suffrage ženska volilna pravica
female tank tank s strojnicami
female thread spodnja nit na šivalnem stroju

Galatēa -ae, f (Γαλάτεια) Galatêja,

1. Nereida, Akidova (Acis) ljubimka, ki jo je s svojo ljubeznijo nadlegoval tudi Polifem O.

2. kmečka deklica: V., SERV.

3. Horacijeva prijateljica: H.

Leontium -iī, f (Λεόντιον = Levinjica) Leóntion (Leóntium), atenska hetera, Epikurova prijateljica: Ci.

mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
svežina mladosti die Jugendfrische
v cvetu mladosti in der Jugendblüte
vrelec mladosti der Jungbrunnen
figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus

najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
na svetu: weltbeste
najboljši možni der bestmögliche
Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
najboljša forma die Hochform
najboljša ponudba das Meistbot
najboljši prijatelj der Busenfreund
najboljša prijateljica die Busenfreundin
najboljši primer der Idealfall
po najboljših močeh nach Kräften
po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
pri najboljši volji beim besten Willen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
v najboljših letih in den besten Jahren

njén her; (zaimek; pridevek samo v predikativni rabi) hers

njéna knjiga her book
ta njéna knjiga this book of hers
neka njéna prijateljica a (girl) friend of hers
tu ni nič njénega there is nothing of hers here

Paula -ae, f Pávla, 347—404, prijateljica in učenka sv. Hieronima, svetnica: Hier.

prijátelj (-a) | -ica (-e) m, f

1. amico (a); amicizia; knjiž. sodale:
najboljši prijatelj l'amico del cuore
prijatelj iz otroštva amico d'infanzia
intimni prijatelj amico intimo
pren. najboljši človekov prijatelj l'amico dell'uomo, il cane
prijatelja do smrti amici per la pelle
vplivni prijatelji amicizie altolocate, influenti
pridobiti si prijatelje farsi degli amici

2. pren. amico (-a):
prijatelj dobre glasbe amico della buona musica
prijatelj narave, športa amico della natura, dello sport
evf. prijateljice noči prostitute

3. pren. (fant, dekle; zaročenec, zaročenka) amico (-a), ragazzo (-a); fidanzato (-a); evf.
prijateljica amante
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari

son, sa, pluriel ses [sɔ̃, sa; se, sɛ] adjectif njegov; njen; svoj

son ami, son amie njegov (njen) prijatelj, njegova (njena) prijateljica
son histoire njegova (njena) zgodba
Sa Majesté Njegovo (Njeno) Veličanstvo
Sa Sainteté (religion) papež, Njegova Svetost
être content de son sort biti zadovoljen s svojo usodo
il gagne ses 2000 francs on zasluži svojih 2000 frankov
elle pâlit à sa vue prebledela je ob pogledu nanj (nanjo)
chacun (à) son tour po vrsti, eden za drugim

Sosius 3 Sózij(ev) (Sósij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. C. Sosius Gaj Sozij, Lepidov kvestor: Ci. ep.

2. neki vitez s Picenskega: Ci.

3. C. Sosius Gaj Sozij, ki se je l. 38 bojeval v Judeji ter osvojil Jeruzalem; l. 49 pretor, l. 32 konzul, Antonijev pristaš, vendar je pozneje sklenil spravo in prijateljstvo z Oktavijanom: Vell.

4. Sosia Galba Sozija Galba, Agripinina prijateljica, po smrti svojega soproga Gaja Silija izgnana, ker je sodelovala pri njegovih izsiljevalskih poslih: T.

5. C. Sosius Seneciō Gaj Sozij Senecio (Senekio), skupaj s Trajanom l. 107 po Kr. konzul, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Sosiī -ōrum, m (bratje) Sóziji (Sósiji), knjigotržci v Rimu v Horacijevem času in založniki njegovih del: H. Od tod adj. Sosiānus 3 Sózijev (Sósijev), sozijánski (sosijánski): Apollo Plin. Sozijev (sozijanski) Apolon = od kvestorja Gaja Sozija iz Selevkije v Rim pripeljan lesen Apolonov kip.