Franja

gelangen^* priti, prihajati, prispeti (in do); in Berührung, Kontakt usw.: priti do; zu Ohren gelangen priti na ušesa; gelangen an naleteti na; zur Auffasung gelangen spoznati; zur Ausführung gelangen biti izveden; zum [Abschluß] Abschluss gelangen biti sklenjen

gīgnō -ere, genuī, genitum (reduplicirana obl. star. glag. genō -ere, prim. gr. γενέτωρ = lat. genitor, gr. γίγνομαι rodim se, nastajam, postajam, γένος = lat. genus rod, gr. γένεσις rojstvo, rod, nastanek, γόνος rojstvo, pokolenje, γνωτός brat, lat. gēns, genius, genitālis, genuīnus, in-genuus, Gnaeus, beni-gnus, mali-gnus, nāscor [iz *gnāscor], nātus, nātiō, nātūra, naevus, idr.)

1. roditi, zaroditi, zaploditi, ustvariti: Romule, qualem te patriae custodem di genuerunt ENN., sextus hic (Hercules) ex Alcmena quem Iuppiter genuit CI., nec Hecubam causam interitus fuisse Troianis, quod Alexandrum genuerit CI., pisces ova, cum genuerunt (so znesle), relinquunt CI., Aeneam Anchisae Venus genuit V., Maiā genitus (= Mercurius) V. Majin sin, dis genite et geniture deos V., genitus Amphione O. Amfionov sin, genitus de sanguine nostro, genitus de semine Iovis O., me pater ex alia (z drugo) genuit O., vaccam e terra genitam O., qui te genuere O. roditelji, starši, me subditum et pellice genitum appellant L., (M. Antonius) perdundae pecuniae genitus S. FR., vir demerendis hominibus genitus VELL., adulescentis in omnium virtutum exempla geniti VELL., omne potens animal leti genitumque nocere LUCAN., quaecumque animal pariunt, in capita gignunt PLIN.; o posinovljencu: Caesar tantum genuit virum (= Octavianum) O.; abs.: ut in gignendo ... perfacile appareat CI., hae, quae gignunt CELS.; pren.: ad maiora enim quaedam nos natura genuit CI., deus animum ex sua mente et divinitate genuit CI. je ustvaril, (Athenae) cum genuere virum talicum corde repertum LUCR.

2. (o stvareh) dajati sadove (plodove), roditi, obroditi: tellus florem de caespite gignit O., India eos (ferullos) gignit PLIN. daje; v pass.: quae in terris gignantur CI. ali Corycium nemus, ubi crocum gignitur CU. = raste; od tod subst. pt. pr. med. gīgnentia -ium, n rojevajoče naravne moči, organska telesa, rastlinstvo, rastlinje: AP., LACT. loca ... nuda gignentium S. brez rastlinstva.

3. metaf. roditi = ustvariti, narediti, povzročiti, vzbuditi, storiti, delati: haec ipsa virtus amicitiam gignit CI., qui ... genuit in hac urbe dicendi copiam CI., gignis nobis novas praeceptiones CORN., ludus enim genuit trepidum certamen et iram H., alium sitim gignit PLIN. povzroča žejo, užeja, mel gignit insaniam PLIN., probationes, ... quas (orator) ... quodam modo gigneret Q.; v pass. roditi se = nastati, postati, izhajati, prihajati, izvirati: Plato eas (sc. ἰδέας) gigni negat CI., intellegamus naturā gigni sensum diligendi CI., perturbationes omnes gignuntur ex ea (intemperantia) CI., cum ipse sui generis initium ... ab se gigni ... vellet CI., ex hac maxima libertate tyrannis gignitur CI., de gignenda sapientia GELL.

giungere^*

A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke

ìći ìdēm, oni ìdū, vel. ìdi, aor. ìdoh ìde ìdoše, impf. ȉdāh ȉdaše, del. ìšao ìšla
1. iti: ići pješke, peške; sada idemo kući; kada idete u grad?; skoro će ići vlak, voz; sat ide polagano; poslovi idu slabo; to ide na tvoj trošak; to joj ne ide u glavu; ići u nekoj stvari suviše daleko; ići čijim stopama, čijim tragom iti po stopinjah nekoga; ići s duhom vremena; ići u korak s modom; ići kome uz nos kljubovati komu; ići kome na živce; ići od sebe iti na stran; ići trbuhom za kruhom; idi mi s očiju! izgubi se mi spred oči!; to mi ne ide iz glave; ide mu karta ima srečo v igri, pri kartanju; ide joj san na oči drema se ji; ići dokraja gnati zadevo do konca; ići za svojim očima, za svojom glavom samostojno se odločati; to mu je išlo za rukom to se mu je posrečilo; ići kome na lijepak iti komu na limanice; to mu ne ide od ruke to mu ne gre od rok; ići na tanak led lotevati se negotove stvari; ići svojim putem brigati se za svoje zadeve; ta idi, molim te! beži no, beži!; što ne ide, ne ide kar ne gre, ne gre
2. potovati, peljati se: ići vozom, vlakom na more; ići parobrodom, avionom
3. iti, padati: čitav dan ide kiša
4. prihajati, približevati se: već ide proljeće, proleće
5. vreti na dan: suze joj idu na oči
6. prodajati se: ova roba dobro ide (na pijaci)
7. prizadevati si: on ide za tim da se okoristi situacijom
8. voditi: ova ulica ide kroz čitavu varoš
9. biti: odmah iza mosta, iza kuće ide željeznička pruga
10. hoditi, družiti se: kaži s kim ideš i ja ću ti kazati ko si
11. tikati se: ove riječi tebe idu
12. iti, biti: koliko puta ide pet u deset?
13. nanašati se: na težak zločin ide težak zakon
14. iti, pripadati: sve ćeš dobiti što te ide
15. spadati: Mažuranić ide u red najvećih pjesnika naših
16. dogajati se: sve to ide i dan-danas
17. idi u peršun! pojdi k vragu!; idi u bestragiju! izgini, da ne slišim več o tebi!

in-cēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. (pri)korakati, prihajati, hoditi: Pl., Ter., L., T., Sen. rh., Iuv. idr., non ambulamus, sed incedimus Sen. ph. hodimo z umerjenimi koraki, mediā socios incedens nave per ipsos V., regina Dido ad templum incessit V., beluam, quacumque incederet, omnia arbusta pervertere Ci., pedibus i. Iust., Suet., Plin. iun. peš; pesn.: incedunt pueri V. (o jezdecih) „prihajajo“; pren.: malitiae lenonis contra incedam Pl. se bom ustavil. Nav. se označuje način nastopanja, in sicer deloma s predik. določili, deloma z adv.: predikativno: quam taeter incedebat Ci., vagus incedit O., superbus i. H., etiam si pedes incedat L. peš, incedunt per ora vestra magnifici S. v največjem sijaju, košato, incedo … regina V. kot kraljica; adverbialno: caute i. Pl., magnifice i. L. mogočno, ponosno, i. molliter O. lahkotno (rahlo) hoditi (stopati), i. durius O. trdo (neokretno, okorno, nerodno) hoditi = hlačati, klestiti; z adv. acc.: grandia i. Amm. široko stopati, pednjati.

2. occ. (vojaško) prihajati, primikati se, hoditi, stopati, korakati, marširati: Cu., S. idr., incessit deinde, qua duxit praedae spes, victor exercitus L., castra mota sunt et agmen incedere coepit L., segnius incedebant Hispanorum signa L., incessit dux itineri et proelio T. za pot in boj pripravljen. Na vprašanje kam?: ad portas urbis i. L., in Romanos acrius i. S.

3. metaf. (sploh) priti (prihajati), prignati se, nastopiti (nastopati), nasta(ja)ti, zače(nja)ti se: Sil., Mel., ubi crepusculum incessit Col. ko se je zmračilo, postquam tenebrae incedebant T., foedum anni principium incessit T., ubi Romam legati venere, tanta commutatio incessit S., ubi pro modestia … vis incedebat T., cum tanta incessit in ea castra vis morbi L. je prišla nad … , je napadla … , pestilentia incesserat … in Romanos L.; occ.
a) (o govoricah) širiti se, iti: occultus rumor incedebat ea fieri haud invito imperatore T., toda: undique nuntii incedunt T. prihajajo.
b) (o afektih, čustvih) razširiti se, nastopiti, nastati, pojaviti se: incessit timor alicuius rei C., L. razširil se je strah na kaj, ubi formido illa decessit mentibus, lascivia atque superbia incessere S., incessit cupido (spes) z ACI: Cu., T., religio deinde incessit eos vitio creatos esse L.
c) z dat. personae: nad koga priti, napasti, obiti, obstreti, spreleteti, prevzeti: cura patribus incessit L., animis incessit formido Cu., incedebat deterrimo cuique licentia … T.

— II. trans.

1. iti -, stopiti kam: scaenam, maestos locos T., fontem … nando T.

2. metaf. (o čustvih, afektih) = s pomenom, navedenim pod I., 3., c): incessit omnes admiratio viri L. vse je prevzelo, vse je navdalo, patres timor i. L. je obšel, animos desperatio Cu., ipsum cupido incesserat urbis potiundae L., legiones seditio incessit T. med legijami se je razširil duh upora; podobno: eum valetudo adversa incessit T. bolehnost ga je napadla (je prišla nadenj).

Opomba: Sinkop. pf. incēstī: Pl.

in-citō -āre -āvī -ātum

1. zganiti, v tek zagnati, nagnati, pognati (poganjati); preg.: currentem, ut dicitur, incitavi Ci. že sicer tekočega, vehementius equos incitare C., lintres remis incitatae C., hastas Val. Fl.

2. refl. in med. hitro zganiti se, steči: alii ex castris sese incitant C. hite, da bi prišli iz … , planejo iz … , ex alto se aestus incitat C. pridere, se zažene, motus incitatur … et retardatur Ci. se pospeši, postaja hitrejše, amnis incitatus pluviis L. bolj deroča zaradi nalivov (deževja).

3. metaf. vzbujati, (na)dražiti, spodbujati, podžigati, naganjati, priganjati, nagibati (naspr. reprimere, refrenāre, languefacere): sitim O., nullo incitante Ci. ne da bi kdo priganjal, sic sum incitatus, ut … Ci., animum i. Ci., sensum Ci. Na vprašanje k čemu? z ad: qui nos ad meam salutem incitavit Ci., ad id bellum i. C., ad spem novarum praedarum incitabantur Ci.

4. occ.
a) pospešiti rast, storiti, da drevo požene: frequentibus … fossuris terra permiscetur, ut incitari vitis possit Col.
b) pomnožiti, povečati, povišati: eloquendi celeritatem i. Ci., incitare tuum studium debemus Ci., poenas i. T. poostriti.
c) incitari (o barvah): živahnejši postajati, oživeti, prihajati: multis generibus possunt ista incitari aut relanguescere Sen. ph.
č) (osebo v duši ali srcu) razburiti, razigrati; zlasti (preroško) navdahniti, navdušiti: cum ille furibundus incitata mente venisset Ci., exclamant quasi mente incitati Ci., Pythiam incitat terrae vis Ci.
d) k sovraštvu spodbuditi (spodbujati), (na)dražiti, (na)ščuvati, razdražiti, razjariti, razvneti: L., Q., Suet., usque ad sanguinem (do krvavega dejanja) incitari odio Ci., subito manus illa incitatur Ci. se razhudi, vzroji. Na vprašanje:
a) proti komu?: non desunt, qui istos in me incitent Ci., sua sponte contra rem p. incitantur Ci.
b) k čemu (za kaj)?: qui servitia ad caedem incitavit Ci. — Od tod adj. pt. pf. incitātus 3.

in-gredior -gredī -gressus sum (in, gradī)

I. intr.

1. stopati, hoditi, korakati, prihajati: qui in compedibus fuerunt ... tardius ingrediuntur Ci., altius ingredi V., per glaciem L., Cu., per pascua Val. Fl., Mezentius ingreditur campo V., i. solo V., in urbe mediā Gell., in arvis V., per funes Q., per publicum Plin. iun., elephanti gregatim ingrediuntur Plin., tamen ingredi aliquid eodem modo debet Cels. mora iti na prav določen način malo na sprehod; pren.: vestigiis patris i. Ci. stopinje ubirati za očetom, ubirati jo za očetom, stopati za očetom, vestigiis proelii i. Hirt. iti po sledeh boja = zmago izkoristiti (izkoriščati), per titulos tuos O. po vrsti našte(va)ti; (časovno) nastopiti, začeti se: vere ingresso Lucan.

2. (z označeno smerjo) iti, stopiti (stopati) kam, vstopiti (vstopati): Mel., civem Romanum ingredientem in navem Ci., i. in fundum, in stadium, in vitam Ci., ingrediens intra finem eius loci Ci., i. intra munitiones C., ad deos penates Iust. domov; pesn. z dat.: castris V.; tudi brez označene smeri: ingressus sum expellere, ingredientem repellere Ci.

3. metaf. (v)stopiti (vstopati) v kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, lotiti se česa: rebus, in quas ingressa est oratio Ci., quem iam ingressum esse in bellum videbam Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., quibus ducibus in hanc spem sententiamque ingressus sum Ci., in Sesti tribunatum i. Ci. hoteti govoriti o ..., magnā spe ingredior in reliquam orationem Ci., in sermonem C., in spem libertatis Ci. nadejati se svobode, in causam Ci., in rem publicam Auct. b. Afr. začeti služiti državi. —

II. trans.

1. vstopiti (vstopati) kam, nastopiti (nastopati), iti, kreniti kam: tu ingredi illam domum ausus es? Ci., ingressus est urbem Ci., viam Ci., Cu., Q. ali iter Ci., Iuv., Col., Q., Sil., Suet. pot nastopiti, kreniti po poti, napotiti se, iter viae Iuv., mare Ci. na morje iti, carpento Capitolium T., pontem Milvium legati ingredi incipiebant Ci., curru urbem Suet., vestibulum Q., curiam, senatum, forum, provinciam Suet., colles O.; o stvareh: ingreditur nostrum pelagus terras Mel., Euphrates primum Syros, tum Arabas ingressus Mel.; pren.: qui eadem pericula ingrediuntur Ci. se podvajajo v ..., vestigia patris i. L. stopinje ubirati za očetom; occ. iti na(d) koga, napasti (napadati) ga: Latinium (in iure) T.

2. nastopiti (nastopati), priče(nja)ti, zače(nja)ti kaj: istam disputationem mecum ingressus est Ci., viam vivendi i. Ci., tibi res antiquae laudis ingredior V., consulatum i. Q., annum aetatis decimum Q., undevicesimum annum Vell., cursūs Val. Fl., eadem S. bellum Sil., Iust., Suet., diversam condicionem belli Iust., orationem Ci., rationem studiorum Ci., priusquam ingrediar hanc partem Q.; z inf.: ingredior dicere Ci., Q., scribere, describere, loqui Ci., eas res mandare monumentis i. Ci.; occ. abs. začeti govoriti, spregovoriti: sic contra est ingressa Venus V.

Opomba: V tmezi: inque gredi Lucr. (4, 887).

ìstizati ìstižēmo redko prihajati, priti: čete su istizale sa raznih strana

izbíjati ìzbījām
1. izbijati: izbijati klin klinom; izbijati komu što iz glave
2. biti: časovnik izbija deset
3. pinjiti: izbijati mlijeko, pavlaku
4. poganjati: lišće izbija
5. kliti: usjevi izbijaju
6. predirati: zubi izbijaju
7. vreti, prihajati na površje, na dan: voda izbija u jakim mlazevima; izbijati na površinu
8. začenjati se, prihajati: u selu izbijaju boginje

ìzlaziti -īm
1. izhajati: novine izlaze svakodnevno
2. vzhajati: sunce izlazi u šest sati
3. izhajati, prihajati: niz darovitih pjesnika izlazi na književno polje iz proletarskih redova
4. biti, prebiti, prebijati se, izhajati: bez tvoje pomoći ne mogu izlaziti; sa skromnim sredstvima izlaziti
5. izvirati: Unac izlazi iz jedne pećine
6. končevati se: ulica izlazi na obalu
7. izlazi se pravi, pomeni: ako je a = 3, x = 3, izlazi da je a = x

izmíljati ìzmīljām pomaljati se, prikazovati se, prihajati: pomalo je počeo izmiljati mrak

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga

nadòlaziti -īm
1. prihajati: narod nadolazi sa svih strana
2. naraščati: voda brzo nadolazi

naìlaziti -īm
1. prihajati
2. zadevati na, namerjati se na: nailaziti na neprijateljske patrole

odùdarati -ām
1. odbijati, vračati udarce
2. ločevati se: imao je bijele zube, koji su oštro odudarali od crnih brkova; od melodije je čudno odudaralo ono što se u pesmi pevalo
3. ekspr. prihajati, dihati: iz onih arkada je odudarala neka vekovna hladnoća

pridòlaziti -īm
1. prihajati: gosti pridolaze
2. naraščati: voda pridolazi

prihòditi prìhodīm zastar. prihajati, gl. prilaziti, dolaziti

prìpadati -ām
1. pripadati: za pošten rad pripada vam i poštena nagrada
2. prihajati: pripadati na um

prispijèvati prìspijevām (ijek.), prispévati prìspēvām (ek.)
1. prihajati: već prispijeva vrijeme
2. dozorevati: ova kruška prispijeva o Petrovu dne
3. prihajati na misel