Franja

production [-düksjɔ̃] féminin proizvajanje, produkcija, pridelovanje, pridobivanje; pridelek, donos; tvorba; juridique predložitev; proizvod, produkt; ustvaritev filma, film

production agricole poljedelstvo
production animale živinoreja
production aurifère pridobivanje zlata
production automobile proizvodnja avtomobilov
production à la chaîne proizvodnja na tekočem traku
production charbonnière, houillère pridobivanje premoga
production d'un document devant le tribunal predložitev listine sodišču
production énergétique proizvajanje energije
production excédentaire presežek v proizvodnji
une production franco-italienne francosko-italijanski film
production en grand, en série masovna, serijska proizvodnja
production industrielle, journalière, annuelle, mondiale industrijska, dnevna, letna, svetovna proizvodnja
production première pridobivanje surovin
production en surplus hiperprodukcija
augmentation féminin, baisse féminin de la production porast, padec proizvodnje
cadence féminin de production tempo proizvodnje
capacité de production zmogljivost proizvodnje
coût masculin, frais masculin pluriel de production proizvodni stroški
excédent masculin de production presežek v proizvodnji
indice masculin de la production indeks proizvodnje
perte féminin, restriction féminin de production izpad, omejitev proizvodnje
prix masculin de production proizvodna cena
restreindre la production omejiti proizvodnjo

produit [prɔdɥi] masculin proizvod, produkt; fabrikat; artikel; pridelek; plod

fabrique féminin de produits chimiques tovarna kemičnih proizvodov
produit accessoire, artificiel, synthétique stranski, umetni, sintetični proizvod
produit alimentaire živilo; pluriel živila, hrana, živež
produit amaigrissant sredstvo za shujšanje
produit antigel sredstvo proti zmrzovanju
produit de beauté lepotilo
produit de blanchiment belilo
produit carné, laitier, de céréales mesni, mlečni, žitni proizvod
produit chimique kemikalija
produits pluriel coloniaux kolonialno blago
produit de combustion zgorelina
produits pluriel de consommation potrošno blago
produit demi-, mi-, semi-fini ali -ouvré polfabrikat
produit dérivé derivat
produit final končni proizvod
produits pluriel de fourrage krmila
produit de graissage maža
produit de luxe luksusni artikel
produit manufacturé fabrikat
produits pluriel maraîchers povrtnine
produit net čisti donos
produit du pays domač proizvod
produit pharmaceutique zdravilo
produit de remplacement nadomestek
produit tinctorial barvilo
produit d'une vente izkupiček
produits de première nécessité življenjsko važno blago
produits utilitaires potrošno blago

proìzvod m
1. pridelek: prirodni, poljski proizvod
2. izdelek: industrijski proizvod
3. proizvod: masovni, finalni proizvod

prōventus -ūs, m (prōvenīre)

1. rast, prirast(ek), pridelek, obròd, obródek, letina, žetev: rosarum Plin., uber proventus vinearum Suet., proventu (sc. annus) oneret sulcos V., quis pollicetur serenti proventum? Sen. ph., magnus lini proventus Col., optimus frumentorum Aug., apum Plin. zarod, zalega; pren. prirast(ek), obilica, množina: poetarum Plin. iun., oratorum ingens proventus Q., illi Socratici fetūs proventus Sen. ph. oni naraščaj sokratske vzreje (= vzgoje), tantus novorum proventus scelerum Lucan. tolikšna veriga novih pobalinstev, proventus murium Plin.

2. metaf. uspeh: pugnae C., secundi rerum proventūs C., huius peregrinationis Ap.; occ. ugoden uspeh, ugoden potek, uspevanje: temporis superioris C., orationis Plin. iun., artium Ap., aliarum secundarum rerum velut proventus secutus L.

recolección ženski spol zbirka, bira, nabirek; trgatev, pridelek, žetev, čas žetve

recóltă -e f

1. pridelek, letina, bera

2. žetev, trgatev

récolte [rekɔlt] féminin pridelek, žetev, letina; minéralogie, mines pridobivanje; figuré dosežek

récolte des blés žetev
récolte du bois sečnja
récolte dérobée druga žetev
récolte déficitaire, en déficit slaba letina
récolte mondiale svetovna žetev
rentrer la récolte pospraviti žetev, letino

redactus -ūs, m (redigere) dohodek (dohodki), dobiček, donos, prinos, letina, pridelek, pridelščina, obròd, obródek: Icti., fructuum holeris, venditionis Dig.

rúno s
1. runo: ovčje, meko runo; zlatno runo; orden zlatnoga -a; skinuti runo
2. pridelek: prodao je njivu pod -om prodal je njivo s pridelkom vred
3. dao je zemlju na runo dal je zemljo v najem

sweepage [swí:pidž] samostalnik
agronomija donos, pridelek (sena, žetve)

têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg

ùrod m letina, pridelek

yield¹ [ji:ld] samostalnik
donos, obrodek, pridelek; plod, proizvod; dohodek, dobiček, korist; popuščanje, umikanje; kovinska vsebina (rude)

a good yield of fruit dober obrodek sadja
yield of taxes donos davkov
yield point stress (strength) meja prožnosti, elastičnosti

добу́ток -тку ч., dobíček -čka m., pridélek -lka m., proizvòd -óda m.

продукт m pridelek, plod; izdelek;
съестные продукты jestvine, živila

урожай m pridelek; (dobra) letina

урожа́й (врожа́й) -ю ч., létina -e ž., pridélek -lka m.

anata ženski spol letni donos, letni pridelek, letina

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.