Franja

testify [téstifai] neprehodni glagol
pravno pričati (against proti)
prehodni glagol
izpričati, izjaviti kot priča; dokazati (pod prisego); izraziti

acts testify intent dejanja pričajo o namenu
I can testify to that to lahko izpričam, dokažem
to testify one's regret izraziti, izpričati svoje obžalovanje

testimoniar (iz)pričati; naznaniti

testimoniare

A) v. tr. (pres. testimōnio)

1. pričati:
testimoniare il vero, il falso pričati resnico, pričati krivo

2. pren. izpričevati, dokazovati

B) v. intr.

1. pričati

2. ekst. trditi, poročati

tēstor -ārī -ātus sum (testis1)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo, za pričo vzeti (jemati), (za)rotiti (se) na (kako božanstvo): Pl., V., Pr., Amm. idr., superos O., deos O., Ci., caelum Ci., foedera rupta, cives L., de quo te, patria, testor Ci.; s pron. acc.: hoc (o tem) vos, iudices, testor Ci., id testor deos Ter.; z odvisnim vprašanjem ali ACI: testabor deos hominesque, quid sentiam Ci., vos, dii patrii, testor integro animo me causam defendere Ci.; pass.: qui se sierit testarier (= testari) Tab. XII ap. Gell. kdor se je ponižno dal poklicati za pričo; od tod abl. sg. n tēstātō pred pričami: Ulp. (Dig.), Ap. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati): adversus cognatos pro cliente testatur Ca. ap. Gell., confiteor, testere licet O., saepe enim hoc testandum est Ci.; pf. s pass. pomenom: testata est (slovesno je bila razglašena) voce praeconis libertas Argivorum L.

2. occ. narediti (delati) oporoko, oporočíti, testírati, voliti: de filii pupilli re Ci., inmemor in testando nepotis decessit L., tabulae testatae Cat. oporoka; od tod abl. sg. n tēstātō decedere Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.) umreti po narejeni oporoki, umreti, zapustivši oporoko.

3. metaf. pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati): suos gemitu testata dolores O., carmina raros testantia mores O., campus sepulcris proelia testatur H., utraeque vim testantur Ci., Troiana tempora testatus H. ki je dokazal, da je živel v času trojanske vojne, testatus, quae praestitisset civibus L., testandi causā publicum agrum esse L.; od tod abl. sg. n tēstātō ko (ker) je dokazano (neutajljivo): Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom tēstātus 3 izpričan, dokazan, očividen, očiten, jasen: Herculis testatos orbe labores perferre O., res ita notae, ita testatae Ci., quo testatior esset memoria N., quo notior testatiorque virtus eius esset Hirt., testatissima mirabilia Aug., omnia multo maxime testatissima claruerunt Aug.

witness² [wítnis] prehodni glagol
(iz)pričati, potrditi, dokazati; overiti (podpis ali s podpisom), podpisati (listino) kot priča; biti priča (očividec), prisostvovati (čemu); videti na lastne oči
neprehodni glagol
pričati (against, for ali to proti, za)
biti priča, biti za pričo

to witness heaven! zastarelo bog mi je priča!
to witness my poverty! moja revščina naj mi je priča!
to witness to s.th. figurativno izpričati, potrditi kaj
I witnessed the accident bil sem priča nezgode
I have witnessed his will kot priča sem podpisal njegovo oporoko

zeugen¹ pričati (für za, gegen proti, von o)

засві́дчувати -чую недок., pričeváti -újem nedov., príčati -am nedov.

знаменовать označevati, pomeniti; pričati

показывать, показать (po)kazati; dokaz(ov)ati, pričati, izpovedati (kot priča);
п. товар лицом prikazati stvar z najlepše strani;
он показал вид, что понимает naredil se je, kakor da razume;
не п. вида delati se, kakor da ni nič
мы себя покажем bodo že videli, kdo smo mi;

свидетельствовать pričati; potrjevati; overjati; preiskovati;
с. своё почтение (zast.) izražati svoje spoštovanje

сві́дчити -чу недок., príčati -am nedov.

attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo

básniti -im pričati bajke

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

dolgovéziti -im (u̯g) razvučeno, opširno pričati, opisivati

drdráti -am
1. čegrtati, kloparati: klopotci vso noč drdrajo
2. kloparati, luparati, klopotati, tandrkati, drndati: po cesti nenehno drdrajo vozovi; vlaki so drdrali vso noč skozi mesto
3. zvoniti, zveketati, zvrčati: budilka je prepozno drdrala
4. blebetati, brzo i monotono pričati: učenec drdra lekcijo, govornik svoj govor

drobíti -im
1. drobiti: drobiti kruh v kavo
2. drobiti, sitniti: drobiti kamenje, premog
3. triniti: slama je suha, pa se drobi
4. mrviti, trošiti: drobiti kruh, sladkor
5. koračati sitnim koracima: veselo drobiti po cesti
6. živo pričati, brzo govoriti: drobiti razne zgodbice o svojem frontnem življenju
7. cvrkutati: ščinkovci veselo drobijo
8. pjevati, biglisati, drobuljiti: divji petelin drobi, slavček drobi v grmu
9. ekspr. polako jesti: drobiti kos kruha
10. mat. pretvarati više mjerske jedinice u niže

gostobeséditi -im govorljivo, razvučeno pričati

mečkáti -am
1. gnječiti, muljati: mečkati grozdje, jagode
2. gnječiti, gnjecati, prštiti: mečkati kepice moke
prštiti grumuljice brašna
3. gužvati: mečkati papir, obleko
4. sporo, tromo raditi, siriti: delavec nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič
5. oklijevati (-kle-): vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
6. nejasno što pričati: na vsakem sestanku mečka in mečka, pa sam ne ve, kaj hoče
7. pipajući pritiskivati: ko sta prišla v park, jo je začel mečkati

meketáti -am i -ečem
I.
1. meketati, veketati, večati: koze, ovce meketajo
2. meketati, veketati, pričati plačljivim glasom
II. meketati se smijati se isprekidanim glasom