Franja

umfüllen predeti; Flüssigkeiten: preliti, pretočiti, pretakati

umgießen^* pretočiti, preliti, pretakati, prelivati; politi

umschütten politi; preliti; presuti

vergießen^* (verschütten) polivati, politi; Tränen, Blut: prelivati, preliti; Tränen: točiti; Technik uliti, ulivati, odlivati, ulivati v kokilo

переливать, перелить preli(va)ti, pretakati, pretočiti; preveč nali(va)ti;
п. кровь delati transfuzijo krvi;

перели́ти -ллю́ док., prelíti -líjem dov.

проливать, пролить preli(va)ti; razli(va)ti;
п. свет на что-нибудь osvetljevati, osvetliti, postaviti v pravo luč

blend^* [blend]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
(z)mešati, premešati; spojiti, (z)družiti, zli(va)ti, preli(va)ti se

2. samostalnik
zmes, mešanica

iskrváriti iskr̀vārīm
I. iskrvaveti: narod ne treba da iskrvari za interese njemu sasvim tude
II. iskrvariti se preliti veliko krvi: u ratu su se obje strane iskrvarile

juice² [džu:s] prehodni glagol
ameriško preliti s sokom

sleng to juice up pognati, dati polet

novelize [nɔ́vəlaiz] prehodni glagol
preliti v roman, romansirati

poóljiti -im
1. nauljiti, namazati uljem, zeitinom: pooljiti pekač, platno
2. politi, preliti uljem, zeitinom: pooljiti solato

popáriti -im
1. popariti, politi, preliti vrelom vodom: popariti zelenjavo, moko
2. popariti, opariti, popuriti, ofuriti: slana je poparila ajdo
3. popariti, utući, pogoditi, poraziti: te besede so ga zelo poparile

rimailler [rimaje] verbe intransitif, familier delati, kovati slabe stihe; verbe transitif preliti v slabe verze

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

super-fluō -ere -flūxī (super in fluere)

I. intr.

1. čez teči, čez se razli(va)ti, se preli(va)ti, prekipe(va)ti; poseb. (o vodovju) razli(va)ti se čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati): tum in aëneo vase leniter coquuntur, ne superfluant Cels., si (sc. Nilus) immodicus superfluxit Sen. ph., Apolloniae … fons iuxta mare aestate tantum superfluit Plin., superfluentis Nili receptacula T.; pren. prekipevati, biti gostobeseden, biti obilnobeseden: quibus (sc. Cicero) … supra modum exsultans et superfluens … videretur T.; pri Ci. Brutus, 316 pišejo novejši izdajatelji supra fluentīs, ne superfluentīs.

2. metaf.
a) obilo (v izobilju, v presežnem številu) biti česa, več kot zadosti biti česa, obilovati, obiljevati, biti preveč česa: in urbe tam beata cum tot superfluant virgines Sen. rh., pecunia non superfluens Sen. ph., nimia superfluentis populi frequentia Sen. ph. preobljudenost, prenaseljenost, cotidie magis magisque superfluentibus bonis Petr., quem (sc. fortuiti sermonis contextum) iurgantibus etiam mulierculis superfluere video Q., tanta claritas superfluit Plin., superfluente multitudine T.
b) imeti obilo česa, biti bogat s čim, obiljevati, obilovati s čim; z abl.: Aquileia superfluit armis Sil.; abs.: ille nunc superbus et superfluens (sc. divitiis) Cat.
c) biti odveč(en), biti nepotreben: nihil neque desit neque superfluat Q., reportatis quae superfluebant cotidiani usus deliciis Plin. —

II. trans.

1. zali(va)ti kaj, razli(va)ti čez kaj, prekri(va)ti s čim: nubes autem superfluxerunt rorem It.

2. metaf. teči (iti) mimo česa: nec, quae dicentur, superfluent aures Q., in … ne bo šlo pri enem ušesu noter, pri drugem ven.

super-infundō -ere -fūdī -fūsum (super in infundere) čez poli(va)ti, čez vli(va)ti, čez preli(va)ti: aquam, mel Cels.

verseggiare

A) v. intr. (pres. verseggio) kovati verze

B) v. tr. preliti v verze

Blut, das, kri; Blut der Reben vino; Ruhig Blut! Mirno kri!; heißes Blut vroča kri; mit Blut beflecken okrvaviti; Blut vergießen prelivati, preliti kri; das Blut steigt in den Kopf, ins Gesicht kri udari v glavo, v obraz; Blut und Wasser schwitzen prestajati hud strah; böses Blut machen zbujati/zbuditi hudo kri; das Blut erstarrt jemandem kri zledeni (komu)

čokolada samostalnik
(prehrambeni izdelek) ▸ csokoládé, csokiPovezane iztočnice: bela čokolada, belgijska čokolada, jedilna čokolada, mlečna čokolada, temna čokolada, vroča čokolada, čokolada v prahu, švicarska čokolada