Franja

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.

ludo m hist. igra, predstava:
ludi circensi cirkuške igre (v starem Rimu)

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

manifestazione f

1. kazanje, izraz; pojava

2. manifestacija:
manifestazione di protesta demonstracija, protestni shod

3. predstava

nōtiō -ōnis, f (nōscere)

1. spoznavanje česa, seznanjanje s kom, čim: quid tibi hanc notiost … amicam meam? Pl. zakaj se seznanjaš s to mojo ljubico?, kaj se imaš brigati zanjo?

2. occ. oblastniško, politično, uradn(išk)o seznanjanje, jemanje na znanje =
a) preiskava, preiskovanje: Dig., pontificum, populi Ci., dilatā notione de iure flaminis T.
b) notio censoria α) cenzorska (cenzorjeva) preiskava: censoria notio et gravissimum iudicium Ci., tenere iudicium notionemque censoriam Ci. β) n. censorum ali censoria cenzorski (cenzorjev) ukor: notiones animadversionesque censorum Ci., in cuius (sc. Sallustii) historia notiones censorias fieri atque exerceri videmus Gell.
c) actoris notio oblastniška, uradna preiskava, ki je želi tožnik: Ci.

3.
a) znanje, vedenje: ceteri agri sine populi Romani notione addicentur Ci., n. futuri Aur.
b) znanje o čem, poznavanje (umevanje) česa, pojem, predstava o čem, pomen česa, (po)misel na kaj, o čem, glede česa: n. boni vini Ci., animi Ci., rerum notiones Ci., notio de fortitudine Ci., in omnium animis notiones deorum impressit natura Ci. božanski pojem, pojem „bog“, mens … fugere intellegentiae nostrae vim et notionem videtur Ci. zdi se, da si naš razum ne more razlagati, da naš razum ne more dojeti (razumeti), neque alia huic verbo subiecta notio est Ci. in ta beseda ne sloni na nobeni drugi (po)misli, notiones, quas ἐννοίας vocant Ci., notiones insitae Ci. čisti pojmi, pojmi a priori = gr. προλήψεις.

notion [nóušən] samostalnik
pojem, ideja, predstava (of o)
mnenje, stališče, nazor; namen (of doing s.th.)
ameriško, ekonomija, množina drobno modno blago, galanterija

airy notions gradovi v oblakih
given to notions zanesenjaški
not to have the vaguest notion of ne imeti najmanjšega pojma o
I have a notion that mislim si, da
to fall into the notion that na misel priti, da

nōtitia -ae, f (nōtus)

I. pass. poznanost, poznanstvo: hi propter notitiam sunt intromissi N. ker so bili znanci, kot znanci, (sc. mea fortuna) plus notitiae, quam fuit ante, dedit O. me je naredila bolj znanega, kot sem bil prej; occ. dober glas, slava, sloves: virtus notitiam serae posteritatis habet O. slovi pri poznem potomstvu, notitiam consequi Vitr. proslaviti se, si quid in nobis notitiae ac nominis est T. če sem kaj znan in imenovan, notitiā apud populum Romanum non carere T. —

II. act.

1. poznanstvo s kom: haec inter nos nuper notitia admodumst Ter., n. nova mulieris Ci., notitiam primosque (sc. amoris) gradus vicinia fecit O., cum magna meorum notitiam pars est infitiata mei O.; evfem.: intra annum vero vicesimum feminae notitiam habuisse in turpissimis habent rebus C. spečati se z žensko.

2. znanje, poznavanje, vedenje: Cels., Suet., Amm. idr., quanta notitia antiquitatis … ! Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis Ci., n. clarorum virorum N. pozna(va)nje zgodovine slavnih mož, hominum, rerum C., notitiam praebere Lucr., n. veri et falsi Lucr., exemplare dare et vestigia notitiaï (= notitiae) Lucr., tibi notitiam mora temporis eripit horum O., n. peccati Sen. ph., temporum, locorum habere notitiam Q. čase, kraje poznati, alicui in notitiam venire Plin. priti komu na znanje, in notitiam hominum venire Sen. rh. razglasiti (razvedeti) se, postati znan, in notitiam populi pervenire L. zasloveti med ljudstvom, tradere aliquid notitiae hominum Plin. dati kaj na splošno znanje, dati kaj ljudem vedeti, perferre in notitiam alicuius Plin. iun. dati komu na znanje, dati komu vedeti, obvestiti koga.

3. predstava, pojem, (po)misel: nullum est animal praeter hominem, quod habeat notitiam aliquam dei Ci. ki bi imelo kak pojem (kako predstavo) o bogu, notitiam aperire Ci. pojem pojasniti (pojasnjevati), notitias rerum imprimere Ci. splošne pojme.

4. vest, obvestilo, prikaz: pozni Icti., Cod. I.

noţiúne -i f pojem, ideja, predstava
□ noţiune generală osnovno znanje

nozione f

1. filoz. pojem, ideja

2. (osnovni) pojem, predstava

3.
nozioni pl. osnove

òprosnica ž
1. odhodnica: pjesma oprosnica
2. odhodna prireditev, predstava
3. zastar. odhodno spričevalo, odhodnica

percépţie -i f

1. zaznavanje, dojemanje, percepcija

2. zaznava, predstava

3. prejem, prejemanje; izterjatev

percezione f

1. percepcija; zaznava, zaznavanje, dojemanje; predstava, dojetje:
non avere la minima percezione di ciò che sta avvenendo ne imeti najmanjše predstave o tem, kar se dogaja

2. prejem, prejemanje; izterjanje

performance [pəfɔ́:məns] samostalnik
izvršitev; storitev, delo, učinek; predstava, prireditev, igra, nastop
ekonomija kvaliteta proizvoda

performance test preiskus dela, učinka
performance in kind dejansko delo
performance chart diagram delovnega učinka
performance standard norma kakovosti

performance tujka angl. f invar. šport predstava; rezultat; dosežek

performánţă -ţe f predstava; rezultat, dosežek

phantasma -atis, n (tuj. φάντασμα)

1. prikazen, privid, pošast, duh, fantázma: Plin. iun., Tert.

2. predstava, pomisel, podoba, slika, videz, dozdevek, sanjarija, ideja (kakega predmeta): Vulg., Aug.

picture¹ [píkčə] samostalnik
slika, podoba, risba, portret; predstava, duševna slika
pogovorno utelešenje, videz, slika; natančna podoba koga
figurativno grafičen prikaz, oris, nazoren opis
pogovorno lepa oseba, lep predmet
fotografija fotografija; film
množina kino
medicina klinična slika (blood picture krvna slika)

to be in the picture biti poznan, slaven
to come into the picture postati slaven, postati zanimiv
out of the picture nepomemben, pozabljen
to have one's picture taken fotografirati se
to sit for one's picture dati se slikati, pozirati za portret
to form a picture of s.th. ustvariti si sliko o čem, predstavljati si kaj
to keep s.o. in the picture stalno koga obveščati, gledati, da je na tekočem
to go to the pictures iti v kino
to be the picture of misery biti utelešena beda
the child is the very picture of his father otrok je izrezan oče
he looks the very picture of health videti je kot utelešeno zdravje
she is a perfect picture lepa je kot slika
TV picture frequency slikovna frekvenca
TV picture tube slikovna elektronka

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

praesūmptiō -ōnis, f (praesūmere)

1. vnaprejšnje (zgodnje) uživanje, vnaprejšnja (zgodnja) poraba: cassa Ap., rerum, bonae famae Plin. iun.

2. (kot ret. t.t.) = gr. πρόληψις vnaprejšnji odgovor (na pričakovane ugovore): Q.

3. domneva(nje), pričakovanje, up(anje): contra praesumptionem suam Iust., sed nec exercitus eius alia quam regis animorum praesumptio fuit Iust., multum dare praesumptioni Sen. ph.; occ. domišljija, domišljava, predstava, utvara, dozdeva, dozdevek, domneva, predpostavka, preusvojeno (vnaprej določeno, vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, presúmpcija: Tert., contra vesanam eorum praesumptionem Ap., praesumptiones opinionum Aug.

4. (pre)drznost, nesramnost, smelost, trdovratnost, prevzetnost: Tert., mirā contra plagarum dolores praesumptione munitus Ap., obfirmatus summā praesumptione Ap.

predóčba ž predodžba, predstava: grafična predočba problema