Franja

nórmă -e f

1. pravilo, predpis, norma

2. merilo, kriterij

nōrma -ae, f

1. vogelnik, kotomer (pravokoten trikotnik s straničnim razmerjem 5 : 4 : 3): Isid., anguli ad normam respondentes Vitr., structuram ad normam et libellam fieri … oportet Plin.

2. metaf. smernica, smer, pravilo, vodilo, predpis: Val. Max., Gell., vitam ad certam rationis normam derigere Ci., norma musicorum, legis, iuris Ci., ad Stoicorum normam sapiens Ci., si pravast regula prima normaque si fallax rectis regionibus exit Lucr., veterum norma, ius et norma loquendi H., Demosthenes norma oratoris et regula Plin. iun., norma morum Sid. (o osebi).

ordenanza ženski spol uredba, predpis

ser de ordenanza biti predpisan
ordenanza m/f ordonanc, častniški sluga; sluga

órdin -e n

1. povelje, ukaz

2. naročilo, nalog, predpis
□ ordin de plată plačilni nalog

3. red

ordinance [ɔ́:dinəns] samostalnik
predpis, odlok, ukaz, uredba, pravilnik
cerkev verski obred (krsta, obhajila, birme)

ordinanza f

1. pravo sklep; uredba

2. voj. predpis:
d'ordinanza predpisan, po predpisih
uniforme d'ordinanza predpisana uniforma
ufficiale d'ordinanza ordonančnik
soldato d'ordinanza, ordinanza ordonanc, ordonančnik

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

ordonánţă -e f odredba, odlok, predpis

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

praeceptiō -ōnis, f (praecipere)

1. pravica kaj prej prejeti, vnaprejšnji prejem (plačila ali volila), predújem, nadàv (nadáv), ara, vnaprejšnje volilo, precépcija: pro quadrante praeceptionem CCCC milium dedit Plin. iun., bonorum, dotis Icti., per praeceptionem dare, legare Icti., alteri ex heredibus praeceptionem praedii dare Icti.

2. nauk, pouk, predpis, pravilo, načelo; s subjektnim gen.: Stoicorum Ci.; z objektnim gen.: recti Ci.; occ. cesarski predpis, cesarski ukaz, cesarska odredba (odločba, naredba), cesarski odlok: Cod. I.

3. vnaprej ustvarjeno mnenje, osnovno pojmovanje, osnovni pojem: uter ad communem verbi vim et eandem, quam eius verbi praeceptionem inchoatam habebunt in animis ii qui audient Ci.

praeceptum -ī, n (praecipere) napotek, napotilo, nauk, pravilo, vodilo, predpis, povelje, ukaz: Pl., Ter., Varr., Cat., Pr., O., Sen. ph., Iust., Stat. idr., medicorum, philosophorum, rhetorum, artis Ci., praecepta Latine loquendi Ci., praecepta tradere dicendi Ci., praecepta dare Ci., dare alicui sapientiae praecepta Ci., et augendi et laudandi et vituperandi praecepta dare Ci., praecepta dare ali ponere in aliquid Ci., praecepta gustare Ci., alicui pervulgata praecepta decantare Ci., amicorum C. svet, praecepto observato C., philosophorum praecepta N., vitae beatae H., praecepta facessere V., excĭderunt (pozabil je) praecepta dictatoris L., ne Vespasianum senem triumphalem praeceptis coerceret T., praecepta de ratione scribendi Suet., praecepta per libellos dare Suet.

praefīnītiō -ōnis, f (praefīnīre) (v)naprejšnja določba, določitev, predpis: G., Tert., saeculorum Vulg.

prae-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (prae in scrībere)

1. spredaj napisati (zapisati), postaviti (postavljati) na začetek, (pis(me)no) postaviti (postavljati) na začetek, na(d)pisati: sibi quae Vari praescripsit pagina nomen V. ki ima spredaj zapisano, spredaj nosi ime, diplomatibus nullum principium praescribere T., nomen libro, epistulae titulum Gell., auctoritates praescriptae Ci. v pooblastilo (poverilo senatnega sklepa) napisana imena (prisotnih senatorjev); abs.: ut praescripsimus Vell. kakor smo prej (zapisali =) omenili; occ.
a) uporabiti za (kot) pretvezo: frustra aliquem T.
b) (kot jur. t.t.) uporabiti ugovor za pretvezo, nasproti postaviti ugovor, ugovarjati: Q., Icti.

2. metaf.
a) predpis(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati): ut ipse praescripserat N., munia H., iura civibus Ci., senatui, quae sunt agenda Ci.; s finalnim stavkom: N., in foedere praescriptum est, ut navem dare necesse sit Ci.; z inf.: T., mos praescribit praetores in parentum loco esse oportere Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: senatui, quae bella sint gerenda, praescribo Ci., quid fieri oporteret, non minus commode ipsi sibi praescribere quam ab aliis doceri poterant C.
b) načrta(va)ti, (na)risati: lineamenta Plin.; pren.: formam futuri principatus T. pred oči (po)staviti podobo … — Subst. pt. pf. praescriptum -ī, n

1. predpis za pisanje ali učenje na pamet: Sen. ph., Q.

2. predpisana (naznačena, označena, določena) meja, predpisano (naznačeno, označeno, določeno) področje, območje: intra praescriptum equitare H.

3. metaf. predpis, pravilo, smernica, vodilo, ravnilo: alterius praescriptum C., ad praescriptum consulis L., omnia legum praescripto fieri videbitis Ci., praescripta calcis (= meta) Lucr.

Opomba: Sinkop. pf. praescripsti: Ter.

praescrīptiō -ōnis, f (praescrībere)

1. na(d)pis, naslov: legis Ci., tribuniciae potestatis praescriptione T. pod naslovom; occ. pretveza, izgovor, ime: honestā praescriptione rem turpissimam tegere C.

2. metaf.
a) predpis, odredba, ukaz: naturae, rationis Ci., praescriptiones terminatae Vitr.
b) vnaprejšnja določitev, vnaprejšnja omejitev: sine praescriptione generis aut numeri T., praescriptione semihorae Ci. omejitev (na) pol ure; occ. (kot jur. t.t.) omejitev, ugovor, omejujoč pristavek (dostavek), dostavljen (dopolnjen) pogoj, dostavljena (dopolnjena) pripomba (opomba), preddoločba, klávzula: Q., Icti., praescriptiones cautionesque Ci.; poseb. ugovor glede zastarelosti (zastaranja): longae possessionis, longi temporis, quinque annorum Icti.; praescriptio longi temporis tudi zastaranje in priposestvovanje sámo: Icti.; metaf.: exceptiones et praescriptiones philosophorum Sen. ph. ugovori = pretankovestnost, dlakocepstvo, dlakocepljenje.

praescrīptus -ūs, m (praescrībere) predpis: Tert.

precept [prí:sept] samostalnik
predpis, navodilo, smernica; nauk, pouk
pravno sodni nalog

precépt -e n

1. predpis

2. nasvet, pravilo

précepte [presɛpt] masculin predpis, pravilo, zapoved

precepto moški spol zapoved, predpis, navodilo

cumplir con el precepto (rel) opraviti velikonočne verske dolžnosti
los preceptos deset božjih zapovedi

precētto

A) m

1. relig. zapoved:
è di precetto zapovedano je
festa di precetto zapovedani praznik

2. nauk, predpis, norma

3. nasvet, življenjsko pravilo

4. voj. vpoklic

B) agg. invar. voj.
cartolina precetto obvestilo o vpoklicu