Franja

extremar gnati v skrajnost

extremar su bondad predaleč iti s svojo dobroto
extremar las medidas predaleč stvar gnati
extremar los precios pognati cene kvišku
extremar sus súplicas nujno prositi, rotiti
extremarse en hacer a. truditi se, prizadevati si

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

gnáti si k srcu to take to heart
gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
predaleč kaj gnáti to push something too far
gnáti se za bogastvom to scramble for wealth

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

*halte [alt] féminin postajališče; postanek, počitek; počivališče; kratka prekinitev, pavza

halte du car avtobusno postajališče
faire (une) halte ustaviti se, počivati; interjection stoj!; figuré dovolj! to gre (že) predaleč!
il faut dire halte à l'inflation treba je reči stoj inftaciji, ustaviti jo

hearing [híəriŋ] samostalnik
sluh, slišaj, poslušanje; avdienca, zaslišanje

day (ali date) of hearing rok obravnave
to fix (a day for) a hearing določiti rok za obravnavo
to gain a hearing dobiti poslušalce
to give s.o. a hearing poslušati koga
to grant a hearing sprejeti v avdienco
hard of hearing naglušen
that's good hearing to je dobra vest
within (out of) hearing se sliši, v slišaju (predaleč, da bi se slišalo)

Hörweite, die, dosluh; in Hörweite v bližini (tako daleč, da se lahko sliši); außer Hörweite predaleč (da bi se slišalo)

Idee, die, (-, -en) ideja (tudi Philosophie), fixe Idee fiksna ideja; predstava; misel, zamisel; keine Idee haben ne imeti pojma (nimam pojma) (von o) ; Keine Idee! Sploh ne!, Niti slučajno!; eine Idee zu (weit, scharf ...) za spoznanje (predaleč/preširoko/preostro); du hast (vielleicht) Ideen! imaš pa predstave!

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!

lābor¹, lābī, lāpsus sum (prim. gr. ὀλιβρός spolzek, lat. lūbricus, stvnem. slīfan = nem. schliefen, schlüpfen smukniti, zmuzniti se) brez spotike, enakomerno, polagoma, lahno gibati se, od tod

1. zdrkniti, zdrsniti, (z)drčati, (z)drseti, (s)polze(va)ti, spustiti (spuščati) se navzdol ali navzgor, pasti (padati): quia continenter laberentur et fluerent omnia Ci. ker se vse giblje, involutae labuntur (cupae) C. se spustijo, demissum lapsi per funem V. spustivši se navzdol, lapsa cadunt folia V. se izmakne(jo) in pada(jo), lapsus ab arbore ramus O., stella de caelo lapsa V. padla, ki se je utrnila (= utrinek), stellas … videbis praecipitis caelo (po nebu, na nebu) labi V., sidera, quae vaga et mutabili ratione labuntur Ci. se lahno gibljejo (premikajo), signa videntur labier (= labi) adversum nimbos Lucr., sidera cuncta notat tacito labentia caelo (po nebu, na nebu) V., in Oceanum sidera lapsa cadunt Pr. padajo in zatonejo v Ocean (v morje), labi montibus (z gorá) Val. Fl., ex rupe Cu. s skale pasti, per gradus L. zvrniti se po stopnicah, in vanum manus lapsa Cu. je zamahnila, populus in diversa labitur Iust. se razkropi (razide, razhaja); (o kačah) lesti, plaziti se, viti se: anguis lapsus per aras V. ki se je spustila čez žrtvenike = plazeča se po žrtvenikih, perque sinus crebros et magna volumina labens O., pigraque labatur circa donaria serpens O., l. circum tempora, inter vestes et levia tempora O., non squamoso labuntur ventre cerastae Pr.; (o vodovju) teči, priteči (pritekati): sub magnā labentia flumina terrā V., diversis lapsi de partibus (po nekaterih rokopisih de fontibus) amnes O., l. e fontibus Cu., sub terras O., in caput (izvir) suum retro O., labuntur altis interim ripis (abl. qualitatis) aquae H., toda: sinistrā labitur ripā amnis H. teče (se preliva) čez levi breg, prius vasto labentur flumina ponto, quam … Pr., altissima quaeque flumina minimo sono labi Cu., cum labantur assidue flumina Sen. ph., vado labente V., T. če vodovje odteče; (o drugih tekočih stvareh) teči, priteči (pritekati), kaniti (kapljati): l. truncis cavis H. (o medu), quae … in proximum mare labuntur T. (o jantarju), pressus pavore sanguis tardius labebatur T., quid sit, quod guttatim faciat pluviam labi Arn.; (o solzah) (pri)teči, kaniti (kapljati), utrniti (utrinjati) se, pasti (padati): humor et in genas furtim labitur H., labitur ex oculis nunc quoque gutta meis O., lacrimae strictum labuntur in ensem O.; (o ladji) teči, pluti: labitur uncta vadis abies O.; (o plovečih) pluti: l. rate per aequora O., aquā Pr.; (o plavalcih) plavati: per aequora in magno mari, medio amne O.; (o letečih po zraku) (vz)leteti, (vz)plavati, splavati s česa, spustiti (spuščati) se s česa ali kam: voca Zephyros et labere pennis V., columba aëre lapsa quieto V., labere, Nympha, polo V. spusti se (splavaj) z neba, l. sub sidera V., pronum per aëra O., cum lenis aetheriis ad te modo laberer auris Val. Fl.; (o padajočih, umirajočih) pasti (padati), s česa zdrkniti, (z)drčati, zvaliti se (na tla), zvrniti (zvračati) se, zgruditi se: calor ossa reliquit; labitur V., labentis equo describit vulnera Parthi H., semianimem ali moribundum ex equo (s konja) labi L., multis labentibus ex equis aut desilientibus L., illa super terram (na zemljo, na tla) defecto poplite labens O., suffoso equo labitur T., sub onere labitur Petr. šibiti se (omagovati) pod bremenom, multi sine morte labuntur Petr.; od tod: laberis, Oebalide, primā fraudate iuventā O. = umiraš, ille oculis … solutis labitur Stat., labimur, i, Dorceu, miseram solare parentem Stat. = omedlevam, moči me zapuščajo; (o verigi, telesnih udih) ohlapno (mlahavo) viseti: lapsa catena Pr. nenapeta, tenuata de nexibus membra labuntur Ps.-Q.; poseb. o udih umirajočih oseb = pobesiti (pobešati) se, mlahavo viseti: caput labens et iam languentia colla levat Lucan., lapsae genae Sen. tr., mālae labentes Suet.; subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph. oslabelih in ohlapnih stvari; (o oblačilih, orožju ipd.) pasti (padati), zdrkniti (zdrkavati): tergo velamina lapsa O., soluta ac velut labens undique toga Q., labentibus super corpus armis L., lapsasque lacertis sponte sua fama est nullo solvente catenas O.; (o zgradbah, skalah) nagniti (nagibati) se (k padcu), (z)rušiti se, sesesti (sesedati) se, posesti (posedati) se, udreti (udirati) se: labentes deorum aedes H., lapsuramque domum subeas O., lapso fundamento Cu., silex iam iam lapsura cadentique … adsimilis V.; (o očeh zaspanih, spečih oseb) skupaj (z)lesti, zatisniti (zatiskati) se, skleniti (sklepati) se, zaklopíti (zaklapljati) se: labentes ocelli, lapsi somno ocelli Pr.; poseb. o očeh umirajočih = medleti, stekleneti: labuntur frigida leto lumina V., labentes oculos condere (zatisniti, zatiskati) O., labentes oculi Q., Ps.-Q. — Pogosto pren.: ilico res foras labitur, liquitur Pl. denar mu steče iz hiše, se razblini, quia sunt (vitia) in lubrico incitataque semel proclivi labuntur Ci. spolzijo, labi per iter declive senectae O. polzeti; (o besedah, govoru) teči: brevitate et celeritate syllabarum labi putat verba proclivius Ci., oratio sedate placideque labitur Ci., (sermo eius) prosā incipit, versu labitur, pedestri oratione finitur Hier.; (o času) (po)teči, preteči, hiteti, miniti: labente die convivia quaerit V., tot iam labentibus annis V., labuntur anni fugaces H., assiduo labuntur tempora motu, non secus ac flumen O., labitur occulte fallitque volubilis aetas, ut celer admissis labitur amnis aquis O., cito pede labitur aetas O., tardo pede lapsa vetustas O.; (o življenjskem dihu, življenju) pojemati, giniti: Charicles … labi spiritum (Tiberio) nec ultra biduum duraturum T., Macroni firmavit labens anima T.

2. razlesti (razlezovati) se, širiti se, razširiti (razširjati) se, šiniti skozi kaj, prešiniti (prešinjati) kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati) v kaj: dolor lapsus ad ossa V., penitusque in viscera lapsum serpentis furiale malum (= venenum) V., frigus per artus labitur O., labique ut somnum sensit in artus O., l. in porticus T. (o ognju) preskočiti na stebrišča, zajeti stebrišča; occ.
a) = delabi s česa zdrkniti (zdrkavati), od česa odleteti (odleta(va)ti), mimo zdrkniti (zdrčati), mimo (vz)leteti: cum superiacta tela testudine laberentur T., ne adiectae voces laberentur atque errarent Ci. da se ne preslišijo; pren.: si viā lapsus est Sen. ph. če je zašel s prave poti, sed labor longius, ad propositum revertar Ci. (v govoru) predaleč zahajam od svoje zadeve; tako tudi: quin labebar longius nisi me retinuissem Ci., labi facultatibus Ulp. (Dig.) izgubiti svoje imetje, obubožati.
b) = elabi zdrkniti ven, izpasti: viscera lapsa O., Lucan., forte lapsa vox T. beseda, ki je slučajno ušla z jezika; (o osebah) izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se čemu, iz česa uiti (uhajati): e manibus custodientium lapsus Cu., lapsum e custodia (drugi: elapsum custodiae) … pergere ad paternos exercitus … fingebant T.; pren.: ante … Ararim Parthus bibet … , quam nostro illius labatur pectore voltus V. prej … bo Part pil Arar kot mi iz srca izgine …

3. spodrkniti (spodrkovati), spotakniti (spotikati) se: agaso pede lapsus H., homini nequam lapso et ut allevaretur roganti: „Tollat te“, inquit, „qui novit“ Q.; od tod metaf.
a) (z)motiti se, lahkomiseln, objesten biti, grešiti, pregrešiti se: labi autem errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci., errore communi lapsus est Ci., l. per errorem Ci. ep. ali errore Icti., propter imprudentiam Ci. ali imprudentiā L. imprudentiā in aliqua re Ci. ali l. imperitiā Icti., l. ambitione, casu, consilio, opinione, in officio Ci., numquam labēre, si te audies Ci. ep., in quo verbo lapsa consuetudo deflexit de via Ci., l. furore L., hac spe lapsus C., prevaran v tem upanju, verbo lapsus in ullo O. sem izustil kako nepremišljeno besedo, l. verbo Plin. iun., pravo favore labi mortales solent Ph., labi memoriā Sen. ph. spomin (komu) odpove, napačno se spomniti, (z)motiti se v svojem pomnjenju, mente lapsi Cels., Suet. blazn(ež)i, a vera ratione lapsi videntur Lucr. da so zašli …
b) nagniti (nagibati) se h komu, k čemu, skoraj pritegniti (pritezati, pritegovati) komu: labor eo, ut assentiar Epicuro Ci. nagibam se k temu, da bi pritrdil Epikurovemu nazoru, nekaj vabljivega vidim v Epikurovem naziranju, labi ad illos, qui … Ci.
c) (v kako stanje) priti (prihajati), zaiti (zahajati), zabloditi, zabresti, zagaziti v kaj: veremini, ne labar ad opinionem Ci. da zabredem v blodnjo, da zablodim, civitatum mores lapsi ad mollitiem Ci., labier (star. = labi) in vitium H., l. in errorem emendabilem L., omnia in externum morem lapsa sunt Cu., l. in gaudia Val. Fl., in adulationem T., in luxuriam, in segnitiam Iust., in somnum, in soporem Petr. zaspati.
d) nagniti (nagibati) se k padcu, polomu, propasti (propadati), (z)rušiti se, izginiti (izginjati), (iz)giniti, preminiti (preminevati): cum labentem et prope cadentem rem publicam fulcire cuperetis Ci., ferre praesidium labenti et inclinatae paene rei publicae Ci., equitem Romanum … experientiā patrimonii amplificandi labentem excepit, fulsit … Ci., labente iam re L., eo citius lapsa res est L. (o ugledu decemvirov), labente deinde paulatim disciplinā L., deinde ut magis magisque lapsi sint (sc. mores) L., lapsa fides O., vidi ego labentes acies Pr. umikajoče se bojne vrste, genus lapsum, lapsis rebus V., miserere domus labentis V., labens regia Iust.; subst. lāpsus -ī, m = nesrečnik, nesrečnež: qui sero lapsum revocatis amici Pr., regia, crede mihi, res est succurrere lapsis O.

Opomba: Pt. labundus 3 (okrepljen labens) valeč se, deroč: unda sub undis labunda Acc. ap. Non.

lancer¹ [lɑ̃se] verbe transitif zagnati, zalučati, vreči, metati; v pogon, v tek pognati (motor); raztrositi, lansirati

lancer sur le marché vreči na tržišče
lancer un vaisseau splaviti ladjo
lancer un slogan lansirati parolo
lancer un écrivain lansirati, uvesti pisatelja
lancer un jeune homme uvesti mladega moža v družbo
lancer un cri zagnati krik
lancer un chien sur quelqu'un spustiti psa na koga
lancer un mandat d'arrêt izdati zaporno povelje
lancer un emprunt razpisati posojilo
lancer le disque, le javelot, le marteau, le poids metati disk, kopje, kladivo, kroglo
le navire lança un S. O. S. ladja je oddala klic S. O. S.
se lancer pognati se, zagnati se, vreči se, skočiti
se lancer à l'assaut planiti v napad, jurišati
se lancer trop dans predaleč se spustiti v

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

lejos daleč, zelo oddaljeno

(no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
a lo lejos daleč, v daljavi
de(sde) lejos iz daljave, od daleč
lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
estar lejos oddaljen biti
estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.

libertad ženski spol svoboda, prostost; neodvisnost, svoboda volje; neprisiljenost, (pre)drznost; upravičenost; pooblastilo

libertad de conciencia svoboda vesti
libertad de cultos verska svoboda
libertad de imprenta tiskovna svoboda
libertad provisional začasna izpustitev iz zapora
eso es tomarse demasiada libertad to gre vendarle predaleč
poner en libertad na prostost spustiti
tener la libertad drzniti si, dovoliti si
me tomo la libertad dovoljujem si ...
libertades pl posebna pravica, prednost; zaupnosti

ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

dans la ligne (politique) na liniji
hors ligne izreden
ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
ligne de démarcation razmejitvena rta
ligne (équinoxiale) ekvator
en ligne droite v ravni črti
ligne de partage des eaux razvodnica
ligne de tir strelna črta
ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
ligne de chemin de fer železniška proga
ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
tête féminin de ligne izhodiščna postaja
ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
avion masculin de ligne linijsko letalo
pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
pêche à la ligne ribolov s trnkom
baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
à la ligne! novo vrsto!
dépasser la ligne predaleč iti
avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
garder sa ligne ohraniti vitko linijo
lire entre les lignes brati med vrsticami
mettre la dernière ligne à un article končati članek
placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst

límite moški spol meja

el límite de edad starostna meja
sin límite neomejeno; daleč
no conocer límites ne poznati meja
pasar los límites predaleč iti
no salirse de los límites držati se meja

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca