-
rondalla ženski spol pravljica
-
Sage, die, (-, -n) pripovedka, figurativ pravljica; es geht die Sage govori se
-
skâska ž (rus.) bajka, pravljica
-
stōria f
1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine
2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik
3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje
4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko
5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem
6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici
7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno
8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
-
tale [téil] samostalnik
zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število
out of tale neštevilen
fairy tale pravljica
legendary tale legenda
old wives' tales babje čenče
his tale is out figurativno z njim je konec
if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
to sell by tale prodajati po kosih
that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati
-
Wundermärchen, das, figurativ pravljica
-
ка́зка -и ж., právljica -e ž., bájka -e ž.
-
небили́ця -і ж., právljica -e ž.
-
сказка f pravljica; (gov.) izmišljotina;
бабьи сказки babje čenče;
с. про белого бычка (šalj.) stalno ponavljanje istega;
стать -кой postati predmet govoric, čenč
-
Elfenmärchen, das, pravljica o vilah
-
Feenmärchen, das, pravljica o vilah
-
gâčica ž drobna pravljica, bajčica: uz ognjište je kazivao -e
-
Kindermärchen, das, pravljica za otroke; figurativ das sind Kindermärchen kdo pa bo to verjel
-
Kunstmärchen, das, umetna pravljica
-
sermō -ōnis, m (morda iz serere1; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)
1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.
2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.
3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.
4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.
5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.
6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.
7. pridiga: ECCL.
Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).
-
teratology [terətɔ́lədži] samostalnik
medicina teratologija, nauk o prirojenih hibah organov, zlasti nakazah; pripovedovanje, pravljica o pošastih itd.
-
Volksmärchen, das, ljudska pravljica
-
aerārius 3 (aes)
1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.
2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).
-
bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev
bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
conte masculin bleu pravljica
colère féminin bleue huda jeza
cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
peur féminin bleue smrten strah
vin masculin bleu slabo rdeče vino
zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
yeux masculin pluriel bleus modre oči
avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
être bleu de froid biti ves moder od mraza
en être bleu biti začuden (ob tem)
-
Cappuccetto Rosso m Rdeča kapica:
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici