Franja

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

drept

I. dreáptă (-ţi, -te) adj.

1. raven

2. pravi; geom.
□ unghi drept pravi kot

3. desen

4. pravičen

II. drepturi n pravica
□ egal în drepturi enakopraven

III. n pravo
□ drept de autor avtorsko pravo

droit, e [drwa, t] adjectif desni; pravi; raven; prem; pokončen; figuré pošten, odkrit; pameten; enovrsten (suknjič); adverbe naravnost

à (main) droite na desni, na desno
à droit-droite! (militaire) na desno!
allée féminin droite raven drevored
angle masculin droit pravi kot (90*)
(ligne féminin) droite premica
cylindre masculin, cône masculin droit pokonček valj, stožec
homme masculin simple et droit preprost in pošten človek
main féminin droite desna roka, desnica
côté masculin droit, rive féminin droite desna stran, desni breg
centre masculin droit (politique) desni center
droit comme un cierge, un I, un piquet, un pieu, une statue raven ko sveča
voie féminin droite (figuré) prava pot, religion pot zveličanja
aller droit au but iti naravnost k cilju
aller droit devant soi (vedno) naravnost iti
il y a un kilomètre en droite ligne je en kilometer v ravni črti
être sourd de l'oreille droite biti gluh na desno uho
marcher droit (figuré) dobro se obnašati, biti poslušen, pošten
il est mon bras droit on je moja desna roka
rester dans le droit chemin (figuré) pošteno živeti

echt pristen, pravi, neponarejen; Technik Farbe usw.: obstojen; echt Franz! tipičen Franc!, čisto Francu podobno!

eigentlich pravi, pravšnji; sam; Adverb pravzaprav; sploh, neki (was will er eigentlich kaj sploh/neki hoče)

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

fòrmālan -lna -o
1. formalen, zunanji, navidezni: formalan suverenitet države; imati -o pravo
2. resničen, pravi: prometnu se u -u koketu; grom, pravi, formalni grom sa vedra neba
3. formalen, ki ustreza družbenim predpisom: -o preslušavanje; -o obrazovanje

förmlich formalen; figurativ pravi; (buchstäblich) dobeseden

franc, franche [frɑ̃, š] adjectif prost, odkrit, odkritosrčen; lojalen; pravi, pristen, naraven

huit jours francs polnih osem dni
arbre masculin franc necepljeno drevo
corps masculin franc četa prostovoljcev, neregularnih vojakov
coup masculin franc (sport) prosti strel
port masculin franc svobodno pristanišče
terre féminin franche vrtna zemlja
zone féminin franche prosta cona
franc de port, de tous frais, de tout droit de douane, d'impôts prost poštnine, vseh stroškov, vseh carinskih pristojbin, davkov
une franche canaille prava kanalja
franc pédant pravi (pravcati) pedant
avoir les coudées franches imeti vso svobodo delovanja
jouer franc jeu igrati odkrito, brez prikritih namenov
montrer une franche hostilité odkrito pokazati svojo sovražnost
parler franc et net odkrito govoriti

full¹ [ful] pridevnik (fully prislov)
poln, napolnjen, natlačen, natovorjen; popoln, ves; obilen, debelušen; sit; bogat česa; čist, pravi, močen, intenziven (svetloba); temen (barva)

full age polnoletnost
full of beans (ali guts) poln vneme, podjeten
of full blood čistokrven
in full fig (ali feather) v svečani obleki, v najboljšem stanju
full brother (sister) rodni brat (rodna sestra)
full dress svečana obleka
full dress rehearsal generalka v kostumih
full dress debate debata o pomembnem vprašanju
at full length obširno
full length portrait portret v naravni velikosti
full force (ali tilt) na vso moč; s polno paro, z največjo hitrostjo
full professor redni profesor
full stop (ali point) pika
full sail s polno paro
full swing poln razmah
to be full upon na dolgo in široko razlagati
full hand karta, ki dobiva
full tide plima
full face od spredaj, naravnost v obraz
full statement podrobno poročilo
in full view of ravno nasproti česa

gehörig pripadajoč; (angemessen) primeren, pravilen, pravi; Adverb primerno, figurativ pošteno

gelegen ➞ liegen; Adjektiv primeren, pravi, ugoden; gelegen kommen priti ravno prav; (viel) daran gelegen sein, [daß] dass biti (mnogo) do tega, da

genuine [džénjuin] pridevnik (genuinely prislov)
naraven, pravi, pravšen, resničen, pristen, avtentičen; odkrit

genuino agg.

1. pristen, naraven, nepokvarjen, čist; pravi:
vino genuino naravno vino

2. izviren, avtentičen:
testimonianza genuina izvirno pričevanje

genuīnus¹ 3 (genere = gīgnere)

1. prirojen, vrojen, rodovinski, naraven: genuinis domesticisque virtutibus CI., honores GELL., nequitia AP., pietas DIG.

2. metaf. pristen, pravi: Plauti fabula GELL.

germānus 3

1. roden, pravi, pristen o bratih in sestrah, ki imajo istega očeta in isto mater ali vsaj istega očeta oz. isto mater: PL., frater germanus TER., CI., soror germana CI., N.; kot subst.
a) germānus -ī, m rodni brat: KOM., haec germanus Eryx quondam tuus arma gerebat V., ardescunt germani caede bimembres (sc. Centauri) O.; o živali: deinde eius (arietis) germanum cornibus conitier, in me arietare ACC. AP. CI.; v besedni igri: de germanis, non de Gallis duo triumphant consules VELL.
b) germāna -ae, f rodna sestra: duae germanae meretrices cognomines PL., germana Iovis (= Iuno) V., g. mariti O., ubi sit germana, rogat O.

2. metaf.
a) (v prisrčnem nagovoru) = preljubi, premili, predragi: germane Hector, germana soror ENN. FR.
b) bratski, bratsko deljen, sestrski: nunc tu mihi amicus es in germanum modum PL., duas germanas (vites) cognovimus COL., sic fratres quasi et germanis casibus exules IUST.
c) pristen, pravi, resničen, stvaren, odkrit: PL., g. iustitia CI., haec est mea ... g. patria CI., haec g. ironia est CI. prava, gola, illi veteres germanique Campani CI., cum mutila quaedam et hiantia locuti sunt, germanos se putant esse Thucydidas CI., scio me asinum germanum fuisse CI. EP., germanissimus Stoicus CI. pravi pravcati stoik, germanus Gallus SEN. PH.; adv. germānē pristno, prav pošteno: animus g. Romanus AUG., g. fraterneque rescribam CI. EP. (?).

giusto

A) agg.

1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!

2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina

B) avv.

1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)

2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal

3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

C) m

1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

graphicus 3, adv. ē (gr. γραφικός)

1. risalen, risarski, le kot subst. graphicē -ēs, f (γραφική sc. τέχνη) risarstvo: PLIN.

2. metaf.
a) slikovit, zelo ličen, slovit, izboren, izvrsten, imeniten, izbran, odličen: delectatio graphicotera (gr. komp.) VITR. slikovito ubrane črte, is homo exornetur graphice in peregrinum modum PL., aliquem graphice decere PL. (o čevlju), graphice procedere AP., graphice depingere aliquid GELL.
b) (o osebah) kakor po kakem vzorcu narejen (upodobljen), pravi, pravcat, izrezan, pravzor (= tipičen primer, zgled, primer, npr. tatu): mortalis, fur, nugator, servus PL.