Franja

jesen samostalnik
Fraxinus (drevo) ▸ kőrisPovezane iztočnice: veliki jesen

kakavov (-a, -o) Kakao- (liker der Kakaolikör, okus der Kakaogeschmack, prah das Kakaopulver, plantaža die Kakaopflanzung, maslo die Kakaobutter, zrno die Kakaobohne)

kakavov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ kakaó
2. (v kulinariki) ▸ kakaóPovezane iztočnice: kakavov prah, kakavovo maslo, kakavovo zrno

3. (o barvi) ▸ kakaó
4. (o snovi) ▸ kakaó

kakávov (-a -o) adj. di cacao:
kakavov prah (polvere di) cacao
kakavovo seme seme di cacao
kozm. kakavovo maslo burro di cacao

kakav v prahu stalna zveza
(dodatek) ▸ kakaópor
Sopomenke: kakavov prah

kapa samostalnik
1. (pokrivalo) ▸ sapkaV hudem mrazu se najlažje pogrejemo z debelo volneno kapo ali s puloverjem. ▸ Ebben a csípős hidegben vastag gyapjúsapkával vagy pulóverrel tudjuk a legkönnyebben felmelegíteni magunkat.Če smo na soncu, se moramo primerno zaščititi s kapo ali sončnimi očali. ▸ Ha a napon tartózkodunk, megfelelően meg kell védenünk magunkat sapkával vagy napszemüveggel.
Povezane iztočnice: kopalna kapa, kapa s šiltom, kapa s ščitkom, kapa s ščitnikom, bejzbolska kapa, baseballska kapa

2. geografija (ledeno območje) ▸ sapkaV polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. ▸ A sarki jégsapkák fagyott szén-dioxidot, jeget és port tartalmaznak.Na severnem in južnem tečaju Marsa sta vidni ledeni kapi. ▸ A Mars északi és déli pólusán jégsapkák láthatók.Zaradi višine, lepe oble oblike in zimske snežne kape je bila gora za popotnike od nekdaj zanimiva. ▸ Magasságának, gyönyörű kerek alakjának és téli hósapkájának köszönhetően a hegy mindig is érdekes volt az utazóknak.

3. (o obliki) ▸ sapka, palást, héjazat
Ker je lažji, se plin običajno zbere nad nafto v obliki plinske kape. ▸ Mivel könnyebb, a gáz általában gázsapka formájában gyűlik össze a kőolaj felett.
Decembra je izdeloval različice v vojni požganih strešnih kap zvonikov župne cerkve. ▸ Decemberben a plébániatemplom harangtornyai háborúban leégett tetőpalástja változatait készítgette.
Silos lahko zaključimo tudi s konusno kapo, ki omogoča odtok vode. ▸ A siló tetejére a víz lefolyását lehetővé tévő kúpos tetőhéjazat is kerülhet.

kavsanje samostalnik
1. (kljuvanje) ▸ csipdesés
To je bilo kot kavsanje jastrebovega kljuna, ali kot sesanje sesalca za prah, ali kot zvonjenje telefona. ▸ Olyan hang volt, mint a keselyű csipdesése, a porszívó zaja vagy a telefoncsörgés.

2. neformalno, grobo (spolno občevanje) ▸ dugás, kefélés
Ljubljenje je povezano z ljubeznijo, kavsanje je povezano z nebrzdanostjo. ▸ A szeretkezés a szerelemmel, a dugás pedig a zabolátlansággal függ össze.

kózmičen cosmique

kozmični prah poussières ženski spol množine cosmiques
kozmične rakete fusées ženski spol množine cosmiques
kozmični žarki rayons moški spol množine cosmiques

kózmičen (-čna -o) adj.

1. (vesoljski) cosmico:
aer. kozmična ladja astronave, nave spaziale
aer. kozmična hitrost velocità di fuga
kozmične rakete missili extratmosferici
geol. kozmični prah polvere cosmica
kozmični prostor spazio cosmico, cosmo
kozmični žarki raggi cosmici
astr. kozmično leto anno solare
kozmično obdobje età cosmica
jur. kozmično pravo diritto cosmico

2. pren. (ogromen) cosmico, enorme

krp|a ženski spol (-e …) za brisanje, čiščenje: das Tuch (gobasta Schwammtuch, za prah Staubtuch, za likanje Bügeltuch, za poliranje Poliertuch, za posodo Geschirrtuch, kuhinjska Küchentuch, mnogonamenska Vielzwecktuch, usnjena Ledertuch), der Lappen (za brisanje Wischlappen, za prah Staublappen); (zaplata, košček blaga) der Flicken, der [Stoffetzen] Stofffetzen
kožna krpa der Hautlappen
krpe množina (odpadni koščki blaga) Hadern, Lumpen
preproga iz krp der Flickenteppich
rdeča krpa živalstvo, zoologija (leopardovka) die Leopardennatter
črna krpa živalstvo, zoologija (črnostrel) die Katzenschlange

kŕpa (-e) f

1. straccio, strofinaccio, canovaccio, cencio:
krpa za prah straccio, cencio da spolverare

2. pezza, toppa (tudi pren.); rappezzatura, rappezzo:
prišiti krpo na rokav rattoppare la manica
na obleki je bila krpa pri krpi l'abito era tutto toppe

3. pezzo, lembo; brandello:
imeli so samo dve krpi zemlje possedevano soltanto due fazzoletti di terra

4. bot. lembo, lamina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. pljučna krpa (pljučni reženj) lobo polmonare

leteč|i² [é] (-a, -e) (v letu) Flug- (cilj das Flugziel, pepel die Flugasche, predmet das Flugobjekt, zmaj der Flugdrache, prah der Flugstaub, telo der Flugkörper)

mavčn|i (-a, -o) Gips- (model das Gipsmodell, odlitek der [Gipsguß] Gipsguss, [Gipsabguß] Gipsabguss, prah das Gipspulver, malta der Gipsmörtel, obveza der Gipsverband, plošča die Gipsplatte)

mlétje (-a) n macinazione, molitura; tritamento, tritatura:
mletje oliv frangitura
mletje v prah polverizzazione

móčnat farineux, farinacé, féculent, de farine

močnata jed plat sucré, entremets sucré
močnata juha soupe ženski spol à la farine
močnat prah poussière ženski spol de farine

neprepust|en [è] (-na, -no) hermetisch, undurchlässig; dicht; -dicht (za maščobe fettdicht, za olje öldicht, za perje federdicht, za prah staubdicht, za puh daunendicht, za vodo wasserdicht, za zrak luftdicht, zvočno schalldicht); -undurchlässig (za svetlobo lichtundurchlässig)
tehnika neprepustno jedro der Dichtungskern

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

obri|sati (-šem) brisati wischen, abwischen, tla: aufwischen; do suhega: trockenwischen; posodo od znotraj: auswischen
obrisati prah abstauben
z usnjeno krpo: abledern; (popivnati) ablöschen
figurativno obrisati se pod nosom za kaj in die Röhre gucken
obrisati si čevlje sich den Schmutz von den Schuhen treten, v kaj figurativno sich einen Dreck daraus machen

obrísati wipe (up), to rub off (ali away)

obrísati prah z mize to dust the table
obrísati si solze to wipe away one's tears
obrísati si nos (čelo, roke) to wipe one's nose (forehead, hands)
obrísati si znoj s čela to mop one's forehead
obrisati nadih z očal to mop the steam from one's spectacles
obrísati si blatne čevlje to wipe one's muddy boots

obrísati essuyer, torcher

obrisati prah essuyer la poussière, épousseter
obrisati si roke s'essuyer les mains
obrisati si solze essuyer ses larmes