Franja

labōriōsus 3, adv. -ē (labor2)

1. poln truda (napora), utrudljiv, naporen, težaven, trudovit: opus Pl., fabula Ter., deambulatio non l. Ter., exercitatio, exercitationes, vitae genus Ci., chartae doctae et laboriosae Cat., nihil erit iis Urbe, nihil domo sua dulcius, nec laboriosius molestiusque … provinciā Ci., utrum laboriosius an gloriosius N., operum longe … laboriosissimum L., laboriose conteri Cels., docet laboriosius Ci., semper ii diligentissime laboriosissimeque accusarunt, qui … Ci., laboriosius eruitur plumbum Plin.

2. delaven, prizadeven, priden, marljiv: industrios homines … nos commodius laboriosos (appellamus) Ci., fuit … impiger, laboriosus N., aratores laboriosissimi Ci., bos laboriosissimus socius hominis in agricultura Col., ius laboriosissime dixit Suet. nadvse vztrajno.

3. veliko hudega (težav, nadlog) prenašajoč, ubijajoč se s čim, mučeč se s čim, mučen, trapljen od koga ali česa, onemogel, star, nadložen, v trpljenju preizkušen (= gr. πολύτλας, πολυτλήμων Hom.): vos laboriosos existiment, quibus otiosis ne in communi quidem otio liceat esse Ci., quid nobis duobus laboriosius? Ci., laboriosa cohors Ulixei H., laboriosi (gen. sg.) remiges Ulixei H., homo l. Plin. iun., tuo Catullo … est laboriose Cat. se bridko (hudo) godi; act.: aerumna est aegritudo laboriosa Ci. naporna, nadležna, mučna.

laborious [ləbɔ́:riəs] pridevnik (laboriously prislov)
mučen, težaven; priden, delaven; prisiljen (stil)

labrador delaven, priden; moški spol poljedelec, kmet, deželan

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

máran -rna -o, dol. mȃrnī -ā -ō
1. skrben: maran rukopis
2. marljiv, priden: maran svijet žuri na posao

ometto m

1. pomanjš. od ➞ uomo možic

2. pren. priden, pameten fantek

3. nareč. obešalnik

òtresit -a -o
1. pameten, bister: što bi otresitijih mladih ljudi, to se dade na školovanje
2. priden, vrl
3. odločen: u tom slučaju treba da si otresit

prìlježan -žna -o, prílježan -žna -o (ijek.), prìležan -žna -o, príležan -žna -o (ek.) (rus.)
1. marljiv, priden, skrben: ovakvi daci marljivi su, prilježni
2. ponižen: on je prilježan kao jagnje

prōficuus 3 (proficere) koristen, dober, (takšen,) ki je v prid, príden: quibus mora potest esse proficua Cass.

proráditi pròrādīm
I.
1. začeti delati: kada će vaše društvo proraditi
2. začeti iti: sat je proradio čim sam ga navio
3. začeti obratovati: fabrika, tvornica, željeznica je proradila
4. začeti se: škola je proradila
5. začeti biti, utripati: srce više ne može proraditi kad jednom stane
II. proraditi se postati delaven, priden, marljiv pri delu: kako vam se projelo, bože daj da se i proradite

sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan

le Sage Salomon
un sage conseil pameten svet
une petite robe sage (familier) skromna obleka
sage comme une image zelo priden (miren, tih)
agir en homme sage ravnati pametno
il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...

sedulous [sédjuləs] pridevnik (sedulously prislov)
marljiv, priden, delaven, vztrajen, neugnan, neutruden

to play the sedulous ape figurativno doseči literaren stil s posnemanjem

strēnuus 3, adv. -ē (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)

1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.

2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.

Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr.

studioso

A) agg.

1. ki se uči, ki študira

2. marljiv, priden (učenec)

B) m (f -sa) učenjak, učenjakinja; strokovnjak, strokovnjakinja

vàljān valjána valjáno, dol. vàljānī -ā -ō
1. priden, vrl: valjan đak
2. dober, pošten: bio je valjan trgovac
3. izveden, spreten: nisam mislio da je tako valjan na sablji da zna tako sukati sabljo
4. točen, pravilen: komisija je našla navode optužbe valjanima da so navedbe obtožnice pravilne
5. veljaven: ugovori o savezu još nisu pravno valjani
6. biti na zlo valjan biti nagnjen k hudemu

vàljatan -tna -o priden, vrl

vrijèdan -dna -o (ijek.), vrédan -dna -o (ek.)
1. vreden: vrijedan pohvale; o tome nije -o govoriti; nisem vrijedan da uđeš u moju kuću
2. marljiv, priden: vrijedan gospodar, radnik
3. dragocen: -a knjiga

працьови́тий прикм., délaven prid., príden prid.

прилежный priden, prizadeven, marljiv

работящий delaven, priden