Franja

povést -i ž pripovijetka, pripovetka, pripovijest, pripovest, priča

právljica ž priča, bajka, gatka: ljudska pravljica o vilah

record¹ [rékɔ:d]

1. samostalnik
zapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo
figurativno priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča
šport rekord
množina spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristika

at a record speed z rekordno brzino
on record pismeno zabeleženo, dokazano
off the record ameriško neslužbeno, zaupno, ne za objavo
a bad record slab sloves, slaba karakteristika
court of record redno sodišče
police record, criminal record kazenski register
a matter of record zgodovinsko dejstvo
Record Office državni arhiv v Londonu
to bear record to pričati, dokazovati
to beat (to break, to cut) a record potolči, zrušiti rekord
it is on record zapisano je (v zgodovini itd.)
to go on record javno izreči svoje mnenje
to have a good (bad) record imeti dober (slab) sloves (karakteristiko)
to hold the record imeti, držati rekord
to keep record of zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokol
to leave, to place on record dati službeno protokolirati
to set up a record postaviti rekord

2. pridevnik
rekorden

record prices rekordne cene
record run rekorden tek

spectatór -oáre (-óri, -oáre) m/f

1. gledalec (-lka)

2. očividec (-dka), priča

spettatore m (f -trice)

1. gledalec, gledalka

2. priča (dogodka)

srhljívka ž priča, pozorišni komad s jezivim sadržajem

stander-by [stǽndəbai] samostalnik
gledalec; navzoča oseba; priča

stórija ž (lat. historia) razg. storija, priča, događaj, zgoda: ljubezenska storija; pripovedovati dolgo -o

super-stes -stitis, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz *super-sta-t-s: super in stare)

1. „zraven stoječ“, pričujoč, priča: nemo hic adest superstes Pl. ap. Fest., suis utrisque superstitibus praesentibus istam viam dico Formula vetus ap. Ci., Formula vetus ap. Serv., superstites testes praesentes significat Fest.

2. preostal (preostavši), preživel (preživevši), še živ, še živeč; abs.: deos quaeso, ut (sc. puer) sit superstes Ter. da bi ostal živ, superstes esto V., te superstite H., dimidia certe parte superstes ero O., liberi superstites (naspr. amissi) Plin. iun., liberis superstitibus Q., Suet.; metaf.: fama superstes H., O. trajna, nesmrtna, posmrtna, superstes opus O., Romā superstite Lucan. če ga Rim preživi (prečaka); kot adj. z dat.: Mart., Suet. idr., ut viro tuo sis superstes Pl. da preživiš svojega moža, deosque oro, ut vitae tuae superstes suppetat Pl., ut sibi sui liberi superstites essent Ci. da bi jih njihovi otroci preživeli, cum superstitem te esse rei publicae velis Ci. ep., superstes filio pater L., se superstitem gloriae suae … superesse L., Aeneas patriae superstes H., priscis illa superstes avis O., superstes Tiberio T., superstes toti convivio Sen. ph. = ki zadnji vstane od mize; kot subst. z gen.: Sen. ph., Plin., Q., Suet. idr., dignitatis meae superstitem reliquissem Ci. ep., alterius vestrum superstes L., multi superstites bellorum T., pauci … non modo aliorum, sed etiam nostri superstites sumus T.

svjèdōk -òka m (ijek.), svèdōk -òka m (ek.) priča: biti svjedok čega, čemu; pozvati koga za -a; saslušati -a, kao -a

svjedòkinja ž (ijek.), svedòkinja ž (ek.) priča: saslušano je pet svjedoka i jedna svjedokinja

šàhit m (t. šahit, ar.) dial. priča

štórija ž ekspr. storija, štorija, priča, događaj

témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
témoin oculaire očividec
témoin des mariés priča pri poroki
témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
audition féminin des témoins zasliševanje prič
déclaration féminin de témoin izpoved priče
faux témoin kriva priča
témoin impartial nepristranska priča
lampe-témoin féminin kontrolna luč
assermenter un témoin zapriseči pričo
déposer comme témoin izpovedati kot priča
être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
ce mot n'existait pas au 16^e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati

tēstātor -ōris, m (tēstārī)

1. priča, pričevalec: Prud.

2. oporočník, oporočítelj, testátor, zapustnik: Lact., Icti. idr., cautum ut testamentis primae duae cerae testatorum modo nomine inscripto vacuae signaturis ostenderentur Suet.

tēste m, f pravo priča:
teste a carico, a discarico obremenilna, razbremenilna priča

testifier [téstifaiə] samostalnik
priča

testigo moški/ženski spol priča

testigo m dokaz; spričevalo
testigo de cargo (descargo) (raz)bremenilna priča
testigo falso kriva priča
testigo ocular, testigo de vista očividec
le pongo por testigo on lahko priča o tem, on lahko to dokaže
oír testigos zaslišati priče
examen de testigos zasliševanje prič

testimōne

A) m, f

1. priča:
testimone oculare očividec

2. pravo priča:
testimone a carico, a discarico obremenilna, razbremenilna priča

3. pravo priča:
i testimoni delle nozze poročni priči

4. pren. dokaz

5. relig.
testimone di Geova jehovec

B) m

1. šport štafetna palica

2. geol. vzorec, izvrtek (izvrtan s sondo)

testimōnio m (pl. -ni) pog. priča:
fare da testimonio alle nozze di qcn. biti komu za poročno pričo