Franja

gain [gɛ̃] masculin dobiček, prid, korist, prednost, dobitek; pridobivanje, dohodek, zaslužek, plačilo

gain accessoire stranski zaslužek
gain horaire plača od ure
gain médiocre slab zaslužek
gain de place, de temps pridobitev na prostoru, na času
amour masculin du gain, âpreté féminin au gain dobičkaželjnost
être âpre au gain biti dobičkaželjen
obtenir gain de cause dobiti (pravdo), zmagati v diskusiji
réaliser de gros gains napraviti velike dobičke
retirer du gain de quelque chose imeti korist od česa

ganancia ženski spol dobiček, dobitek, korist, prednost, ugodnost; obresti, donos, dohodek

andar de ganancia imeti srečo
no le arriendo lo ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži
dejar mucha ganancia mnogo donašati (posel)
partir la ganancia deliti dobiček
tener (sacar) ganancia imeti dobiček (de od)
hacer ganancias fabulosas bajne dobičke imeti

im-mūnitās (in-mūnitās) -ātis, f

1. oproščenost obveznosti: cunctarum rerum im. Iust., militiae vacationem et omnium rerum immunitatem habere C.

2. occ. oproščenost davkov: inmunitatibus infinitis sublata sunt vectigalia Ci.

3. sinekdoha ugodnost, prednost, predpravica, svoboščina, privilegij: singulis vēnībant inmunitates et populis universis Ci., immunitates dare Ci., veteres immunitates adimere Suet.

4. metaf. oproščenost, prostost: Strato dat isti Deo inmunitatem Ci., i. magni muneris Ci.

interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

interés acreedor obresti od terjatev
interés deudor obresti od dolgov
interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
interés vivo živo zanimanje
casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
sin interés brez važnosti, nepomemben
dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
prestar a interés posoditi na obresti
es de interés para V. v Vašem interesu je
tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
intereses acumulados obrestne obresti
intereses atrasados zaostale obresti
intereses vencidos zapadle obresti
conciliar los intereses uskladiti interese
interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
firmado por el interés lastnoročno podpisano

jump¹ [džʌmp] samostalnik
skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek

sleng the jumps delirium tremens
jump area padalčev doskočni cilj
šport high jump skok v višino
šport broad (ali long) jump skok v daljino
šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
šport pole jump skok s palico
šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
to make (ali take) a jump skočiti
figurativno by jumps skokovito
to take the jump preskočiti oviro
jump in production hiter porast produkcije
to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
not by a long jump še zdaleč ne
ameriško from the jump od začetka

law¹ [lɔ:] samostalnik
zakon, postava; pravo, pravoznanstvo (the)
pravniki, pravniški poklic
ameriško, sleng policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost
šport prednost (dana slabšemu tekmecu)
figurativno milostni rok, odlog

canon law kanonsko pravo
civil law civilno pravo
criminal (penal) law kazensko pravo
international law; ali law of nations mednarodno pravo
martial law vojno pravo
naval law pomorsko pravo
commercial law trgovinsko pravo
the law of Moses Mojzesova postava
the law of the Medes and Persians nepreklicen zakon, stara navada
according to law; ali by law, in law, under the law po zakonu
at law sodnijsko
to be at law pravdati se
to be a law unto o.s. biti sam sebi zakon, ravnati po lastni volji
to break the law prekršiti zakon
to enact a law uzakoniti
to follow (ali go in for) the law biti pravnik, študirati pravo
to give the law to vsiliti svojo voljo
to go to law with s.o.; ali to have the law of s.o.; ali to take the law on s.o. tožiti koga
to lay down the law odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouo
letter of the law dosledno, dobesedno
to pass a law izglasovati zakon
to pass into law postati zakon
to study (ali read) law študirati pravo
to take the law in one's own hands vzeti pravico v svoje roke
necessity knows no law sila kola lomi
law and order mir in red, spoštovanje zakonov
Doctor of Laws (LL.D.) doktor prava
he has but little law ne ve mnogo o pravu
ameriško to call in the law poklicati policijo
the laws of the game pravila igre

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mayoría ženski spol prednost; premoč; večina; izvrstnost; polnoletnost; politika večina glasov

en la mayoría de los casos večinoma
obtener mayoría de votos dobiti večino glasov

merit¹ [mérit] samostalnik
zasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stran

pravno the merits bistvo, glavne točke (zadeve)
pravno to decide a case on its merits upoštevati vse argumente za in proti
the merits and demerits of a case dobre in slabe stvari zadeve
pravno to inquire into the merits of a case temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dna
on its own merits samo na sebi, v bistvu
without merit brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljaven
to make a merit of šteti si v zaslugo
a man of merit zaslužen človek
to reward s.o. according to his merits nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu gre
ekonomija merit pay plačilo po učinku
ekonomija, politika merit system sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnosti

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

partido moški spol stranka, privrženci; (sodni) okraj; zavzemanje za; korist, prednost; partija igre; šport tekma; (ženitna) partija

partido comunista komunistična stranka
partido de la derecha desničarska stranka
partido de fútbol nogometna tekma
partido judicial sodni okraj
partido laborista laburistična stranka
partido obrerista delavska stranka
partido social-demócrata socialdemokratska stranka
mujer del partido prostitutka, hotnica
darse a partido popustiti
hallar un partido izhod najti
sacar partido (de) imeti korist (od)
sacar buen partido dobro odrezati
tener partido računati z dobrimi zaščitniki
tener gran partido con (las) damas imeti uspeha pri ženskah
tomar partido odločiti se, postaviti se (contra proti)
tomar el partido de potegniti s kom, pridružiti se komu
tomar otro partido spremeniti svojo odločitev
tomó el partido de callarse sklenil je molčati

pas [pa:] samostalnik
plesni korak, ples; prednost

to give the pas to dati komu prednost
to take the pas imeti prednost
pas seul solo ples
pas de deux plesni duo

patrimonio moški spol premoženje; privilegij, prednost

Plus, das, plus; (Mehrbetrag) pribitek; ([Überschuß] Überschuss) presežek; (Vorteil) prednost

Pluspunkt, der, točka v dobro; figurativ prednost

pone² [póuni] samostalnik
prednost (kartanje); igralec, ki privzdigne

praecēssiō -ōnis, f (praecēdere) prednjačenje, prejšnjost, prednost (tudi časovno): Aug., temporis Boet.

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.