Franja

prikímati hacer seña con la cabeza (komu a alg)

prikimati v pozdrav saludar con una inclinación de cabeza a alg
prikimati v privolitev asentir con la cabeza

privzdígniti (-em) | privzdigováti (-újem) perf., imperf.

1. alzare, sollevare:
privzdigniti klobuk v pozdrav alzare il cappello in segno di saluto
očitek ga je kar privzdignil il rimprovero lo infastidì
misel ga je privzdigovala il pensiero lo entusiasmava
od presenečenja ga je kar privzdignilo rimase sbalordito dalla sorpresa

2. ekst. elevare, esaltare

pušk|a ženski spol (-e …) vojska, lovstvo, šport das Gewehr (avtomatska automatisches Gewehr, polavtomatska Selbstladegewehr, malokalibrska Kleinkalibergewehr, z nabojnikom Magazingewehr, zračna Luftgewehr, z uspavalnim nabojem Narkosegewehr, ostrostrelska Scharfschützengewehr)
lovska puška Jagdgewehr, na šibre: die Flinte
puška na en naboj der Einzellader
puška na več nabojev die Mehrladerwaffe
streljanje iz puške das Gewehrfeuer
krogla iz puške die Gewehrkugel
leseni deli puške die Schäftung
prislon puške der Gewehranschlag
strel iz puške der [Gewehrschuß] Gewehrschuss
častni pozdrav s puško die Präsentation
dajatev na lovsko puško die Jagdabgabe
priti pred puško vor den [Schuß] Schuss kommen
streljanje s puško das Gewehrschießen
tarča za puško die Gewehrscheibe
figurativno vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rudarsk|i (-a, -o) bergbaulich; knappschaftlich, bergmännisch; Berg- (inspektorat das Bergamt, inženir der Bergingenieur, oprema die Bergausrüstung, šola die Bergschule)
rudarski pozdrav der Bergmannsgruß
rudarska organizacija die Knappschaft
rudarska stavka der Bergarbeiterstreik
rudarsko delo die Bergmannsarbeit
rudarsko-metalurška akademija die Bergakademie
rudarsko naselje die Zechenkolonie
rudarsko-železarska industrija die Montanindustrie

rudárski des mines, des mineurs, minier

rudarski inženir ingénieur moški spol des mines
rudarsko naselje cité ženski spol ouvrière des mines, coron moški spol
rudarski pozdrav salut moški spol des mineurs
rudarska šola école ženski spol des mines

rudárski (-a -o) adj. dell'industria mineraria, minerario; del, da minatore, dei minatori:
rudarska čelada, svetilka casco, lampada da minatore
rudarski inženir ingegnere minerario
rudarski pozdrav saluto dei minatori
rudarski vagonček berlina
rudarsko naselje villaggio di minatori
zool. rudarska glista anchilostoma (Ancylostoma duodenale)

sporočíti

sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés

spoštljív (-a -o) adj. rispettoso, riguardoso, ossequente, deferente, reverenziale:
pokazati se spošljivega do koga mostrarsi deferente verso qcn.
spoštljiv strah (strahospoštovanje) timore reverenziale
imeti naloženo spoštljivo vsoto denarja avere depositata una rispettabile somma di denaro
evf. biti v spoštljivih letih essere avanti negli anni
spoštljiv pozdrav! (i miei) ossequi!
spoštljivo ravnanje ossequiosità

sréčen heureux, fortuné, bon

srečen dan une heureuse journée
srečno pot! bon voyage!
srečno naključje, srečen slučaj un heureux hasard
srečna rešitev une bonne (ali heureuse) solution
imeti srečno roko avoir la main heureuse
biti rojen pod srečno zvezdo être né sous une bonne étoile
srečno dospeti arriver à bon port
srečno! (ob slovesu) au revoir!, adieu!, (rudarski pozdrav) bonne chance!

sréčen feliz; dichoso; afortunado ; (dogodek) fausto ; (bodočnost) venturoso

srečen dan día m venturoso
srečno pot! ¡feliz viaje!, ¡buen viaje!
srečen slučaj feliz casualidad f, feliz coincidencia f, lance m de fortuna
rodil se je pod srečno zvezdo ha nacido con buena estrella
srečno dospeti llegar felizmente, llegar bien
srečno! (rudarski pozdrav za srečno vrnitev iz jame) ¡buena vuelta!

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

opremljen z vêsli oared
na dve vêsli pair-oared
čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
udarec z vêslom stroke of the oar
pripravite vêsla! ship your oars!
izvlecite vêsla! unship your oars!
dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

vrníti devolver; restituir ; (nazaj poslati) reexpedir, reenviar ; (stroške, denar) re(e)mbolsar

vrniti obisk, pozdrav devolver la visita, el saludo
vrniti dobro za zlo devolver bien por mal
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) pagar en la misma moneda
vrniti komu njegove izdatke re(e)mbolsar a alg de sus desembolsos
vrniti se v domovino restituirse a su patria
vrniti se v svoj dom restituirse a su casa paterna

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

zastáva¹ (prapor) flag, (zlasti vojska) colours pl; standard; banner

zastáva na pol droga flag at half-mast
bela (parlamentarska) zastáva flag of truce
bela zastáva white flag
piratska zastáva skull and crossbones, Jolly Roger, (pirate's) black flag
kraljevska zastáva (prapor) royal standard
državna zastáva Velike Britanije Union Jack
zastáva britanske vojne mornarice White Ensign
zastáva angleške trgovske mornarice Red Ensign
zastáva ZDA Stars and Stripes
zastáva trgovske mornarice merchant flag
pozdrav zastávi trooping of the colour
z razvitimi zastávami with flying colours
pred odhodom ladje dvignjena modra zastáva Blue Peter
mesto je v zastávah the town is decorated (ali hung) with flags (ali with bunting)
okrasiti z zastávami to flag
izobesiti zastávo to hoist the flag (ali the colours)
izobesiti belo zastávo (figurativno, vdati se) to hang out the white flag
dvigniti zastávo svobode (figurativno) to raise the standard of liberty
pluti pod napačno zastávo (figurativno) to sail under false colours
razviti zastávo to unfurl the banner
priseči zastávi to swear allegiance to the flag
spustiti zastávo (= priznati poraz) to lower (ali to strike) the flag (ali one's colours)
spuščati in dvigati zastávo v pozdrav to dip the flag