Franja

fraguador moški spol povzročitelj; spletkar

fraguador de embustes lažnivec

framer [fréimə] samostalnik
tvorec; povzročitelj; okvirar

generator [džénəreitə] samostalnik
povzročitelj, generator; plodilec
figurativno oče

genitor -ōris, m (genere = gīgnere) večinoma pesn. beseda.

1. roditelj, oče, stvarnik: o pater, o genitor, o sanguen dis oriundum ENN., g. Saturnius CI. POËT., genitoris amor V., Pelopis g. (= Tantalus) H., Astreus, matre Palaestina, dubio genitore creatus O., deûm g. (= Iuppiter) O., g. profundi O. oče morja (= Neptun), g. universi COL. stvarnik vesoljstva (= bog).

2. metaf. začetnik, povzročitelj, ustanovitelj, stvarnik: genitor Quirine urbis O., g. usus H., Graeci vitiorum omnium genitores PLIN., fraudum g. SIL.

hacedor moški spol storilec, povzročitelj

(rel) el Supremo Hacedor Stvarnik

incentor -ōris, m (incinere)

1. ubiralec, predpevec, vodilni pevec: Eccl.

2. metaf. vzbujevalec, in sicer
a) dražilec, vnemalec, podpihovalec: turbarum Amm.
b) povzročitelj, začetnik: malorum Vulg.

inducer [indjú:sə] samostalnik
povzročitelj

initiātor -ōris, m (initiāre)

1. začetnik, povzročitelj (naspr. consummator): novi testamenti Tert.

2. uvodnik v kaj: mysteriorum dei Hier.

inspirateur, trice [-ratœr, tris] adjectif spodbuden, poživljajoč; anatomie dihalen, vdihovalen; masculin inspirator, pobudnik, povzročitelj

l'inspirateur du complot pobudnik zarote

instigateur, trice [ɛ̃stigatœr, tris] masculin, féminin podpihovalec, -lka, hujskač, ščuvalec; povzročitelj, figuré glavna, vodilna oseba

les principaux instigateurs du complot vodje zarote

īnstīnctor -ōris, m (īnstinguere) ščuvalec (k čemu, na kaj), povzročitelj, (za)snovalec, začetnik: sceleris T., belli T., Amm.

inventor -ōris, m in inventrīx -īcis, f (invenīre) iznajditelj (iznajditeljica), izumitelj (izumiteljica); metaf. začetnik (začetnica), utemeljitelj (utemeljiteljica), ustanovitelj (ustanoviteljica), povzročitelj (povzročiteljica), vzročnik (vzročnica): Aristaeus inventor olei esse dicitur Ci., Archimedes inventor tormentorum L., Minerva inventrix oleae V., Liber inventor vini Sen. ph., i. voluptatum T., novorum verborum Ci., illae omnium doctrinarum inventrices Athenae Ci., i. rerum Lucr., salutis Stat., belli Ci., utrum veterum facinorum sis imitator an inventor novorum Ci., philosophia inventrix legum Ci., scelerumque inventor Ulixes V., legis L., Zeno, qui inventor et princeps Stoicorum fuit Ci., sum tamen inventrix auctorque ego carminis huius O.

ȉstočnīk m, ìstočnīk m
1. vir, vrelec: istočnik vode; istočnici za proučavanje našega jezika
2. potomec: istočnik kraljevske krvi
3. povzročitelj, vzrok, izvor: istočnik zla
4. vzhodnik, vzhodni veter
5. dial. prvi petek po veliki noči (pravosl.)

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

machinateur, trice [-tœr, tris] masculin, féminin povzročitelj, -ica, mahinator, -ica

machinateur d'intrigues spletkar

māchinātor -ōris, m (nom. sg. iz māchinārī)

1. izdelovalec strojev, strojnik, strojegradnik, inženir, graditelj, postavljalec: Sen. ph., machinator bellicorum tormentorum operumque (sc. Archimedes) L., Nero … exstruxit domum … magistris et machinatoribus Severo et Celere T. po načrtu in pod nadzorstvom; pren.: Deus rerum omnium machinator Lact. stvarnik.

2. metaf. ustanovitelj, utemeljitelj, povzročitelj, (po)vzročnik, začetnik, snovalec: Sen. tr., Ap., Lact., Cod. Th., huius belli L., doli T., harum omnium scelerum improbissimus m. Ci.

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

mōlītor¹ -ōris, m (nom. sg. iz mōlīrī) podjetnik, urejevalec, tvorec, začetnik, graditelj: mundi Ci., primae ratis O.; metaf. povzročitelj, snovalec, napeljevalec: caedis T., rerum novarum Suet.

mover [mú:və] samostalnik
figurativno povzročitelj, gonilna sila, glavni vzrok
tehnično gonilna naprava, mehanizem; predlagatelj
ameriško spediter

padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

padre adoptivo krušni oče, rednik
padre de almas dušebrižnik
padre espiritual spovednik
Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
padre de pila krstni boter
Padre Santo sveti oče, papež
caballo padre (plemenski) žrebec
tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
padres pl starši; predniki
dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti