Franja

épuiser [epɥize] verbe transitif izčrpati; razprodati (blago); porabiti (rezerve); omajati (finance); izčrpno obravnavati (témo, vprašanje); familier zelo utruditi, zdelati, zmučiti

s'épuiser izčrpati se, omagati, usahniti (studenec); iti h kraju, h koncu (zaloga); poiti (blago); popustiti (moč); oslabeti (bolnik), opešati
épuiser sa curiosité napasti, zadovoljiti svojo radovednost
épuiser ses flèches izstreliti vse svoje strelice (tudi figuré)
épuiser tous les moyens izčrpati vsa sredstva, vse poskusiti
épuiser les munitions porabiti vse strelivo
épuiser la patience de quelqu'un izčrpati vso potrpežljivost neke osebe
épuiser la santé spodkopavati zdravje
s'épuiser à force de travail pretegniti se pri delu
s'épuiser en efforts inutiles zaman se truditi
ma patience commence à s'épuiser moje potrpljenje gre h kraju

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

intentiō -ōnis, f (intendere)

1. napenjanje, napon, napetost: Cels., ipsius corporis intentio velut in cantu Ci., nervorum Col., aëris, spiritūs Sen. ph.

2. metaf.: animus intentione (napor) sua depellit pressum omnem ponderum Ci., mentem a cogitationum intentione (od napetega premišljevanja) ad tranquillitatem perducere Ci.; occ.
a) pazljivost, pozornost, vnetost, vnema, skrb(nost): animus intentione omnia considerabit Ci., velut fatigatus intentione stomachus iudicis Q. zaradi napete pazljivosti utrujena potrpežljivost sodnika, dirigere intentionem in opus Q., intentione magnā audire Plin. iun., intentione diligenti notare Plin.; s subjektnim gen.: vultūs T. pozoren obraz, animi, mentis Q., audientis Plin. iun.; z objektnim gen.: intentio lusūs L. pazljivost na … , rerum Q., quidquid velis obtinendi Plin. iun., rei familiaris obtinendae Plin. iun.
b) namera, namen, nakana, volja: haec intentio adversariorum Ci., haec enim intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., cogitationes et intentiones cordis Vulg., cum integritas rerum intentioni nostrae voluntatique respondent.
c) povzdig((ov)anje), višanje, zviševanje, povečevanje (naspr. remissio): vocis Sen. ph., soni Q., summi doloris Sen. ph.; kot glasbeni t. t.: stopnja napetosti tona, ubranost tona: (vox) habens omnes in se … sonos intentionesque Q.
č) obtožba, obdolžitev (naspr. depulsio): Corn., accusatoris, delatoris Icti., facti Ci., intentionis depulsio Ci., aut intentio aut praescriptio Q.; tudi (obtoženčeva) trditev, ugovor: pozni Icti.
d) kot fil. t. t.: nadrek ali nadstavek (v logiki), intencija: Q.

jagnjéčji of a lamb; like a lamb, lamblike

jagnjéčja koža lambskin
jagnjéčje meso lamb
jagnjéčja pečenka roast lamb
jagnjéčja potrpežljivost (figurativno) the patience of Job

Job [džɔb] samostalnik
Job

patience of Job velika potrpežljivost
that would try the patience of Job to bi privedlo vsakega do obupa
Job's comforter slab tolažnik
Job's news žalostna novica
Job's post glasnik nesreče
botanika Job's tears Jobove solze, mehiška koruzna trava

kráj¹ place; locality, locus, pl loci ali locuses; site; spot; (vas) village; (konec) end, finish

od krája do krája from place to place
iz krája v kráj from one place to another
od krája (od začetka) from the beginning
na kráju samem on the spot
od konca do krája from one end to the other, thoroughly
iz vseh krájev from all parts, from all quarters
na istem kráju at the same place
rojstni kráj birthplace, place of birth, one's native place
kráj in datum place and date
kráj dejanja scene of action
odmaknjen kráj a remote spot, ZDA pogovorno a one-horse town
na vseh koncih in krájih all over the place
moja potrpežljivost je pri kráju my patience is exhausted
moja zaloga gre h kráju my stock is running low (ali is running short)
z njim je pri kráju his end is near (ali nigh)
to mi ni bilo niti na kráju pameti I never dreamt of it, far be it from me
sem pri kráju s svojo pametjo I am at my wits' end
temu ni ne konca ne krája there is no end to it
kako ti ugaja ta kráj? how do you like this place?
nisi me poslušal do krája you haven't heard me out
potegniti krajši kráj (figurativno) (biti premagan, izgubiti) to come off a loser
drugi kráji druge šege every country has its customs
brez konca in krája endless, prislov endlessly
vsi do krája all without exception, nobody excepted
iti do krája (do konca) (figurativno) to go the whole hog

limite [limit] féminin meja (ki se ne sme prekoračiti); najvišji

limite d'âge starostna meja
pouvoir masculin sans limites neomejena oblast
ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
il y a une limite à tout vse ima svoje meje
vitesse féminin limite največja (dovoljena) hitrost
prix masculin pluriel limites najvišje (plafonske) cene
marquer, fixer les limites označiti, določiti meje (d'un champ njive, polja)
limite de charge najvišja obremenitev

madre ženski spol mati; opatinja (naslov); priletna kmetica; maternica; rečna struga; izvor

la madre patria materinska dežela
madre politica tašča; mačeha
lenqua madre prajezik
reina madre kraljica mati
salir de madre prestopiti bregove (reka)
sacar de madre a uno (fig) izčrpati potrpežljivost kake osebe
tal madre, tal hijo jabolko ne pade daleč od drevesa
¡mi madre! presneto!
¡madre de Dios! za božjo voljo!

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

pohájati (zmanjkovati)

živila nam pohajajo our provisions are running short
potrpežljivost mi pohaja my patience is exhausted

pohájati (-am) imperf.

1. stare per finire; mancare, perdere:
denar mi že pohaja sto per finire i soldi, sono già agli sgoccioli
potrpežljivost mi je začela pohajati cominciavo a perdere la pazienza

2. (pohajkovati) vagabondare, gironzolare, andare a zonzo

poíti être à bout , (blago) venir à manquer , (zaloga) s'épuiser, s'écouler

potrpežljivost mi je pošla ma patience est à bout, je suis à bout de patience

poíti (-ídem) perf. finire, mancare, venir meno, esaurirsi, essere esaurito:
zaloge hrane bodo kmalu pošle le scorte di viveri stanno per esaurirsi
nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je potrpežljivost pošla per un po' lo stette a sentire, poi gli venne meno la pazienza
prva izdaja knjige je pošla la prima edizione del libro (si) è esaurita

poíti (blago) agotarse; escasear ; (denar, zaloga) acabarse

denar mi je pošel se me acabó el dinero
knjiga je pošla el libro está agotado
potrpežljivost mi je pošla se me acaba la paciencia; mi paciencia está llegando al límite

preizkúsiti probar; verificar, poner a prueba; someter a prueba

preizkusiti svoje moči probar sus fuerzas
preizkusiti potrpežljivost koga probar la paciencia de alg

preizkúšnja test, trial, proof; tryout

stroga preizkúšnja ordeal
težka preizkúšnja stern test
biti na preizkúšnji to be on probation
najtežja preizkúšnja crucial test
postaviti na preizkúšnjo to put to the test, to test
na hudo preizkúšnjo stavljaš mojo potrpežljivost you are trying my patience
preizkúšnja z ognjem (vodo) zgodovina ordeal by fire (water)

probar [-ue-] poskusiti, pomeriti (obleko); preskusiti, na preskušnjo dati; pokusiti; dokazati; prilegati se; spodobiti se; prijati

probar la coartada dokazati svoj alibi
probar las fuerzas preskusiti moči
probar la paciencia postaviti potrpežljivost na preskušnjo
probar bien (mal) dobro (slabo) deti

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

str̀pljiv -a -o potrpežljiv; str̀pljivōst ž potrpežljivost

tentar [-ie-] potipati, poskusiti, na preskušnjo dati, preskusiti, skušati, v skušnjavo zapeljati; mamiti, vabiti, mikati

tentar la paciencia potrpežljivost na preskušnjo dati