Franja

astinēnza f

1. zdržnost; čistost; odpovedovanje

2. relig. post:
giorni di astinenza (di magro) postni dnevi
fare astinenza postiti se, jesti postno hrano

ayuno moški spol post, postenje

carême [karɛm] masculin post, postni čas; pluriel postne pridige

visage masculin de carême bled, žalosten, strog obraz
il a une face, un visage de carême videti je kot Kristus na križu
faire carême postiti se
arriver, tomber comme marée (ali mars) en carême priti z absolutno točnostjo, o pravem času, kot poklican
rompre le carême prelomiti post

castimōnium -iī, n, soobl. = castimōnia, post, postenje: castimoniorum abstinentia Ap. vzdržnost pri postenju.

diēta¹ f

1. med. dieta

2. ekst. post:
stare a dieta, fare dieta postiti se

dieta ženski spol red (način) življenja, zdržnost v jedi, dieta, post(enje); honorar

dieta absuluta gladovalna kura
estar a dieta, guardar dieta postiti se, držati dieto
estar a dieta rigurusa strogo dieto držati
observar dieta biti zdržen v jedi

digiuno¹ m

1. post:
osservare il digiuno postiti se
a digiuno tešče

2. pren. (dolgo) pomanjkanje česa

dróg pole; bar; rod; post

brzojavni dróg telegraph pole
telovadni dróg horizontal bar
dróg za zastavo flagpole
zastava na pol dróga flag dying at half mast
dróg za zavese curtain rail
železen dróg iron bar, crowbar
zabiti dróg v zemljo to sink a post

fast³ [fa:st]

1. samostalnik
post

2. neprehodni glagol
postiti se

3. pridevnik
posten

Fasten, das, post

fasting¹ [fá:stiŋ] samostalnik
post

to break one's fasting zajtrkovati

fúnkcija -e ž
1. funcţie, post
2. sarcină, rol

garnizíja vojska garrison; garrison town; ZDA (army) post

biti v garnizíji to be quartered (in), to be garrisoned (v X at X), to he stationed (at X.)
ojačiti garnizíjo to strengthen the garrison(s)

iēiūnātiō -ōnis, f (iēiūnārō) post: Eccl.

iēiūnium -iī, n (iēiūnus)

I.

1. vzdržnost od jedi, post: Cels., Sen. ph., ieiunium Cereri instituere L.; pri pesnikih (iz metričnih razlogov) pl.: die, quo tu indicis ieiunia H., posuit ieiunia O. je opustil post, je prenehal s postom, ieiunia diramque famem finire O., illos longa domant inopi ieiunia victu O.; pren.: utinam saltem tam opimā mensā iam (ab) stilo tuo ieiunium excipias Aug.

2. pesn. meton.
a) lakota: ieiunia placare, sedare, solvere O., rore mero lacrimisque suis ieiunia pavit O.
b) žeja: undae ieiunia Lucan. —

II. metaf.

1. suhost, mršavost (živali): ne … invalidi patrum referant ieiunia nati V.

2. neplodnost, nerodovitnost: macram ac tenuem terram ieiunio laborare Col.

in-edia -ae, f (in, edere) gladovanje, post: fessum inediā ... recrearunt Ci., corpus patiens inediae, algoris, vigiliae S., vigiliis et inediā necatus Ci., inediā consumi Ci., inediā confici T., inediam sustinere, tolerare Cels. ali ferre Plin. iun., inediā vitam finire Plin. iun.

jeûne [žön] masculin post, postenje; pomanjkanje

jeûne complet popoln post
jour masculin de jeûne postni dan
jeûne de protestation gladovna stavka
c'est long comme un jour de jeûne (familier) to traja celo večnost, tega ni ne konca ne kraja
observer un régime de jeûne delati stradalno kuro
rompre le jeûne prelomiti post

kòl pale; pole; stake; post

oporni kòl (ob drevesu) prop
mučilni kòl stake
stavbe na kòléh lake-dwellings pl, (mostišče) fascine dwelling
nasaditev, nataknitev na kòl zgodovina impalement
nasaditi, natakniti na kòl to impale
ograditi s kòli to stockade, to palisade
podreti s kòli to stake
privezati na kòl (žival) to tether to a stake
prebosti s kòlom to stake

Lent² [lent] samostalnik
post (čas)
množina spomladansko veslaško prvenstvo Cambridga

Lent lily (ali rose) narcisa
Lent term trimester med Novim letom in Veliko nočjo

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red