Franja

trauen

1. (Glauben schenken) verjeti; (Vertrauen haben zu) zaupati (zu komu); seinen Augen/Ohren nicht trauen ne verjeti svojim očem/ušesom; trau, schau wem glej komu boš zaupal!

2. (vermählen) poročiti; sich trauen lassen poročiti se

3. sich trauen upati si

turn off prehodni glagol
izključiti, zapreti (plin, vodo itd.), ugasniti (luč); odpustiti (koga iz službe); odposlati; odvrniti, oddaljiti, odstraniti; prekiniti (delovanje stroja)
sleng obesiti (zločinca); poročiti (zakonski par); dovršiti, završiti, zgotoviti; obrniti (to na)
obiti (vprašanje itd.), iti mimo, izogniti se
neprehodni glagol
zaviti stran, kreniti (s poti), spremeniti pot; oddaljiti se, obrniti se stran; odcepiti se, ločiti se (o cesti); pokvariti se

to turn off an epigram napraviti epigram
to turn a matter off with a laugh s smehom iti preko kake stvari
here we turn off (our road turns off) for Zagreb tukaj zavijemo (se cesta odcepi) za Zagreb
to turn off the water (gas, electric light, radio) zapreti, izključiti vodo (plin, električno luč, radio)

unir [ünir] verbe transitif zediniti, združiti; poročiti; zravnati, zgladiti

s'unir združiti se; poročiti se

velar zastreti; figurativno poročiti

velarse poročiti se

verheiraten poročiti (sich se)

vermählen poročiti (sich se, mit z)

vjènčati -ām (ijek.), vènčati -ām (ek.) (se) poročiti (se): vjenčati se s kim

wed [wed]

1. prehodni glagol
poročiti, vzeti za moža ali za ženo; poročiti (to z)
figurativno združiti (with, to z)
spojiti

to be wedded to s.th. figurativno biti čvrsto privezan ali priklenjen na kaj

2. neprehodni glagol
poročiti se (with z)
figurativno s predanostjo se zavze(ma)ti za kaj

wive [wáiv] prehodni glagol
vzeti za ženo, poročiti; oženiti (koga, moškega)
neprehodni glagol
oženiti se

zákoniti -īm (se) poročiti (se): djevojku vodi u Krstovu crkvu, pa se s njome zakoni

венчать kronati, venčati; poročiti;
в на царство (zast.) kronati za carja

жени́ти женю́ недок., док., poročíti -ím dov.

обвенчать poročiti

обвінча́ти -ча́ю недок., poročíti -ím dov.

одружи́ти -жу́ док., poročíti -ím dov.

ожени́ти -ню́ док., poročíti -ím dov.

перевенчать poročiti (ženina z nevesto)

повенчать(ся) poročiti (se)

accasare

A) v. tr. (pres. accaso) omožiti, oženiti

B) ➞ accasarsi v. rifl. (pres. mi accaso) poročiti se, ustvariti si dom

accompagnare

A) v. tr. (pres. accompagno)

1. spremiti, spremljati:
ti accompagnerò al treno pospremil te bom do vlaka
accompagnare con l'occhio slediti s pogledom
accompagnare in macchina odpeljati z avtom

2. združiti:
accompagnare lo studio al divertimento združiti učenje in zabavo

3. glasba spremljati:
accompagnare una cantante al pianoforte spremljati pevko na klavirju

B) ➞ accompagnarsi v. rifl. (pres. mi accompagno)

1.
accompagnarsi con qcn. pridružiti se komu (na potovanju)

2. redko poročiti se