Franja

entièrement [ɑ̃tjɛrmɑ̃] adverbe popolnoma, docela

changer entièrement d'opinion popolnoma spremeniti svoje mnenje
être entièrement d'accord popolnoma se strinjati

entirely [intáiəli] prislov
docela, popolnoma; samo, izključno

éperdument [-mɑ̃] adverbe noro; strastno, silno; popolnoma

être éperdument amoureux biti strastno zaljubljen
je m'en moque éperdument še malo mi ni mar za to

ērādīcitus, adv. s korenino, popolnoma: Pl., Varr.

examussim adv. (ex in amussis) „po ravnilu“, pren. = natančno, kar najtočneje, popolnoma: Pl., Ap.

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

finalmente avv.

1. na koncu:
salutò tutti e finalmente si ricordò di me pozdravil je vse in na koncu se je spomnil name

2. končno:
finalmente siete arrivati končno ste prišli; (tudi kot medmet)
finalmente! končno!

3. popolnoma

forsquare [fɔ́:skwɛə]

1. pridevnik
kvadraten
figurativno neomajen, pošten

2. prislov
pošteno; popolnoma

3. samostalnik
kvadrat

full³ [ful] prislov
arhaično, poetično popolnoma, zelo

full well prav dobro
full many a marsikateri
full nigh skorajda; natanko
to hit full in the face udariti naravnost v obraz

fully [fúli] prislov
popolnoma, povsem, docela; obširno

fundāmentālis -e (fundāmentum) osnoven, podkladen, temeljen: lapis Hier., Aug. Adv. fundāmentāliter iz (do) dna, metaf. = čisto, docela, popolnoma: Romanas vires f. eruere Sid.

funditus adv. (fundus)

1. iz (do) dna, do tal, temeljito, docela, popolnoma: Carthaginem et Numantiam f. sustulerunt Ci., id (monumentum) f. delevit Ci., altae urbes cur perirent f. H., f. canos puella, nigros anus evellerat Ph. s koreninami, f. destructum templum Suet.

2. metaf. korenito, dodobra, docela, čisto, povsem, popolnoma: perdidisti me sodalem f. Pl., patriam f. delere Ci., provinciam, rem publ. f. evertere Ci., rem publ. f. interituram fuisse Ci., dictaturam f. ex re publ. sustulit Ci., nomen dictatoris f. sustulisti Ci., eius rei memoriam f. deleri oportet Ci., quae causa est, cur amicitias f. tollamus e vita? Ci., f. exstingui Ci., ne tibi res redeant ad nilum f. omnes Lucr., si … semel agmine verso f. occidimus V., abolitae leges et f. versae T.

3. (redko =) v globini, na dnu, spodaj: subsedit f. ut faex Lucr.; metaf. v notrini, v notranjosti, v osrčju: cuncto concepit corpore flammam f. Cat.

gänzlich čisto, popolnoma, povsem, v celoti; Adjektiv Recht celoten

hollow² [hɔ́lou] prislov
votlo; popolnoma

to beat s.o. hollow koga popolnoma premagati

in toto [in tóutou] prislov
latinsko v celoti, skupaj; popolnoma

jam⁵ [džæm] prislov
ameriško povsem, popolnoma

mero ameriška španščina zelo, popolnoma, čisto; samó, le, zgolj; Mehika v hipu

nȁčisto prisl.
1. načisto, na jasno: izvesti stvar načisto; prepisati tekst načisto
2. na čistem, na jasnem: biti s kim načisto
3. čisto, popolnoma: on će otići u šumu načisto
4. brez škode, brez posledic: vi se izvukoste načisto: ona dvojica odoše bogu na istinu

nȁskrōz prisl. skozi in skozi, čisto, do dna, popolnoma: poznavati ljude naskroz; koplje ga probode naskroz

nāvus, stlat. gnāvus 3 marljiv, delaven, prizadeven, neutruden, podjeten, vnet, živahen, okreten: navus repertus homo Enn., gnavus filius Ci., homo gnavus et industrius Ci., magni et gnavi oratores Ci., navus in malitia (v zlobi) L., oderunt hilarem tristes … agilem gravumque remissi H., virum … gnavum, agilem, providum Vell.; v komp.: hostium naviores Iul. Val., in inquirendis gnaviores quam in componendis Amm.; metaf. o stvareh in abstr.: opera gnava Vell., navus timor, nava rudimenta Sil. Od tod adv.

1. nāvē: Plautus in Frivolaria: „Nave agere oportet, quod agas, non ductarier“ Pl. ap. Fest., cuncta a Bestia, Albino Metelloque imperata nave fecerant S.

2. nāviter (gnāviter)
a) marljivo, delavno, prizadevno, podjetno, vneto, neutrudno, okretno, živahno: Ap. idr., bene naviter ire Sis. fr., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., quod volebant … n. expediebant L., consilium gnaviter agendi morari H., versari satis naviter in provincia Gell.
b) hotoma, hote, namenoma, nalašč, dočista, docela, čisto, povsem, popolnoma: bene et naviter oportet esse impudentem Ci. ep., nec plenum naviter extat Lucr.