Franja

rebaptism [ri:bǽptizəm] samostalnik
ponoven krst

rebautizo moški spol ponoven krst; prekrstitev

rebelliō -ōnis, f (rebellis) obnova (obnovitev, ponavljanje) vojne, ponovljen (ponoven) upor, ponoven odpad, punt, vstaja (premagancev), rebeljón: Vell., T., Ligurum L., Germaniae Suet., rebellio trium principum Suet. burna, uporna vlada, rebellionem facere C. znova se upreti, rebellionem parare T., Samnites arma et rebellionem spectare L., Boiorum quoque gentem ad rebellionem spectabatur L., ut diu nihil inde rebellionis timere possent L., magnam partem Etruscorum ad rebellionem compellere L.; pl.: Carthaginiensium rebelliones Ci.

rebound¹ [ribáund] samostalnik
odboj, odbijanje, odskok; povratno delovanje, povratni udarec, ponoven udarec, vračanje, delovanje proti, reakcija
figurativno preobrat; odmev, razleganje
figurativno razočaranje

on the rebound po udarcu
to take (to catch) s.o. on (at) the rebound ujeti koga pri odskoku, figurativno pregovoriti koga, da nekaj naredi na drugačen način, in to v trenutku, ko mu je spodletelo pri prvem poskusu; figurativno izkoristiti razočaranje kake osebe

recall¹ [rikɔ́:l] samostalnik
odpoklic (poslanika itd.); odpust; preklic, razveljavitev; ponoven poklic, poziv (to k)
ameriško suspendiranje uradnika, sodnika
vojska znak (z bobnom itd.) za ponovno zbiranje
navtika znak (z zastavo) za vrnitev ladje

without recall brez preklica, nepreklicno
actions are beyond recall dejanj ni mogoče preklicati; kar je storjeno, je storjeno
it is past (beyond) recall to je nepreklicno, se ne da preklicati; to je pozabljeno
to sound the recall vojska trobiti k ponovnemu zbiranju, k vrnitvi

recensement [rəsɑ̃smɑ̃] masculin štetje, cenzus; registriranje; ponoven pregled, kontrola

recensement de la population, des votes štetje prebivalstva, volilnih glasov
recensement des jeunes soldats registriranje vojaških obveznikov
recensement du contingent seznam vojaških obveznikov
faire le recensement des livres d'une bibliothèque prešteti knjige v knjižnici
recensement du bétail štetje živine

receptor -ōris, m (recipere)

1. ponoven osvojitelj (osvajalec, zavojevalec): receptor orientis occidentisque Eutr., orientis Marcus Aurelius ap. Vop.; od tod osvoboditelj iz sužnosti: civium Prud.

2. sprejemalec, sprejemnik, sprejemač, od tod skrivalec, prikrivalec
a) v negativnem pomenu: praedarum T., abigeorum, furum Icti.; metaf.: ille latronum occultator et receptor locus Ci.
b) v pozitivnem pomenu: hospitii Ambr.

recharge [ri:čá:dž]

1. samostalnik
vojska ponoven napad ali juriš; ponovno nabitje (orožja, puške)
elektrika ponovno, novo polnjenje (baterije)

2. prehodni glagol
zopet napasti ali jurišati na; zopet obdolžiti, obtožiti
elektrika zopet napolniti (baterijo)

rechute [rəšüt] féminin ponoven padec; médecine povrnitev v bolezen, religion v stare grehe

faire, avoir une rechute ponovno zboleti

recommencement [ri:kəménsmənt] samostalnik
ponoven začetek, nov začetek

recommencement [rəkɔmɑ̃smɑ̃] masculin ponoven začetek (des combats bojev)

recommit [ri:kəmít] prehodni glagol
zopet poveriti ali predati
parlament vrniti zakonski predlog v ponoven pretres ustreznemu odboru; zopet zakriviti (hudodelstvo)

to recommit s.o. to the court koga zopet predati sodišču
to recommit s.o. to prison zopet koga aretirati, vtakniti v ječo

recommitment, recommital [ri:kəmítmənt, -mítəl] samostalnik
parlament vrnitev zakonskega predloga ustreznemu odboru v ponoven pretres
pravno ponovna aretacija, ponovna izročitev sodišču

recrudecimiento moški spol, recrudescencia ženski spol ponoven izbruh, poslabšanje (bolezni)

recrudescence, recrudescency [ri:kru:désəns(i)] samostalnik
ponoven nastop, ponoven izbruh (bolezni, nezadovoljstva); ponovno odprtje (rane); poslabšanje

recrudescence [-krüdɛsɑ̃s] féminin, médecine ponoven izbruh, nastop (de fièvre vročice); povečanje, porast, zaostritev, poslabšanje

recrudescence d'une épidémie povečanje, porast epidemije

recurrence, recurrency [rikʌ́rəns(i)] samostalnik
vračanje (v pogovoru, to na)
vrnitev, ponoven nastop, pojavljanje (problema); zatekanje (to k)
iskanje zatočišča, zavetja (to pri)

recurrence of ancestral traits vračanje (zopetno pojavljanje) potez prednikov (v družini)
the nightly recurrence of the fever nočno ponavljanje mrzlice
they had recurrence to arms zatekli so se k orožju

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

re-emergency [ri:imə́:džənsi] samostalnik
ponovno priplavanje na vrh; ponovno pojavljenje, ponoven nastop

re-enlistment [ri:inlístmənt] samostalnik
ponoven vpis (v seznam); ponoven sprejem v vojsko