Franja

svinjáriti -im svinjariti, ponašati se kao svinja, praviti svinjarije

šalobárditi -im ponašati se kao zvekan, kao bukvan itd.

targuer, se [targe] ponašati se, bahati se

se targuer de ses richesses, de ses relations postavljati se s svojim bogastvom, s svojimi zvezami

tȉćiti se tȉćī se
1. poganjati podrastke: tiće se kukuruzi
2. razmnoževati se, rasti: poslije se kestenje samo tićilo, dok se stvorila ovakva jedna šuma
3. ekspr. zbirati se, sestajati se: oko starih vrba i jablana tićile se aveti
4. ekspr. postavljati se, ponašati se

trapáti -am
1. ludovati, ludo činiti, raditi: sam trapa v mesto
2. ludovati, ludo se ponašati: malo trapa
3. tumarati: trapati po svetu
4. praviti koga budalom: ljubezen jo trapa; nikar ga ne trapaj

vantare

A) v. tr. (pres. vanto)

1. hvaliti, poveličevati

2. ponašati se s čim

B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil

vêsti se vedem se, vedi -ite se, vedel i vedel vedla se vladati se, ponašati se: lepo se vesti proti komu, do koga
lijepo se vladati prema komu; zna se vesti v olikani družbi
umije se vladati u otmjenom društvu

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

блистать bleščati; (pren.) ponašati se

гордиться ponašati se, biti ponosen na kaj; bahati se

кичиться napihovati se, ponašati se

пиша́тися -ша́юся недок., ponášati se -am se nedov.

тщеславиться чем bahati se s čim, ponašati se; biti nečimrn

чваниться šopiriti se, bahati se, ponašati se

alabar (po)hvaliti, slaviti

alabarse de ponašati se z; domišljav biti na
nadie se alabe, hasta que acabe ne hvalimo dneva pred nočjo

alardear

(de) ponašati se (z), postavljati se, bahati se

ascendēnza f sorodstvo (v ravni liniji), predniki; ascendenca:
vantare un'illustre ascendenza ponašati se s slavnimi predniki

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

crow^*1 [krou] neprehodni glagol
peti, kikirikati; vriskati; gruliti
figurativno triumfirati

to crow over s.o. ponašati se, bahati se pred kom, triumfirati

display² [displéi] samostalnik
sijaj, razkazovanje, parada; razstava; slavnostna oprema; razvitje; debel tisk; bahanje

to make a great display of bahati, ponašati se s čim
on display razstavljen, na razstavi