Franja

Zadetki iskanja

  • boēthus -ī, m (gr. βοηϑός) pomočnik pisarja: Cod. I.
  • cad [kæd] samostalnik
    pomočnik; neolikanec, potepuh, lopov
  • coadiutore m (f -trice)

    1. pomočnik, pomočnica

    2. relig. koadjutor
  • coadjutor [kouǽdžutə] samostalnik
    pomočnik, koadjutor
  • coadjutor moški spol pomočnik, pomožni uradnik; kaplan, pomožni duhovnik
  • coadyuvador, coadyuvante moški spol pomočnik

    circunstancias coadyuvantes stranske okolnosti
  • commesso m

    1. (f -sa) prodajalec, prodajalka; trgovski pomočnik, pomočnica:
    commesso viaggiatore trgovski potnik

    2. uslužbenec, nameščenec, pomočnik:
    commesso di banca bančni nameščenec
    commesso di tribunale sodnijski uslužbenec, sodni sluga
  • compagnon [kɔ̃panjɔ̃] masculin tovariš, drug; kolega; spremljevalec, pomočnik; gradbeni delavec; commerce družabnik, solastnik; spremljevalen pojav

    à dépêche-compagnon hitro in površno
    compagnon boulanger pekovski pomočnik
    compagnon d'armes, d'études, de travail, de voyage tovariš v vojski, pri študiju, pri delu, na potovanju
    compagnon d'enfance tovariš iz mladosti
    compagnon d'infortune tovariš v nesreči
    petit compagnon (figuré) nepomemben človek
    être compère et compagnon biti neločljiv
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
  • condirettore m (f -trice)

    1. pomočnik, pomočnica direktorja

    2. soupravitelj, soupraviteljica
  • cōnsocius 3 združen, zedinjen, zvezan: elementa sibi valde c. Fulg. Subst.
    a) cōnsocius -iī, m (so)udeleženec, (so)tovariš, (so)drug, pomočnik: Cod. I.
    b) cōnsocia -ae, f družica: consors totius vitae et consocia Ambr.
  • co-operator [kouɔ́pəreitə] samostalnik
    sodelavec, pomočnik; član zadruge
  • corniculārius -iī, m (corniculum) vojak, obdarovan s častnim rožičkom in zaradi tega oproščen navadne službe ter prideljen kot pomočnik višjemu častniku, poddesetnik, podčastnik: Val. Max., Front., Suet.; tudi nekak pomočnik višjim oblastnikom, tajnik, pomočnik: Cod. Th.
  • cultor -ōris, m (colere)

    I.

    1. obdelovalec, gojitelj, saditelj, sejalec: terrae, vitis Ci., cultores agri (agrorum) L., cultor virentis agelli H., pecoris S. živinorejec, alveorum Col.; pesn. (o biku oraču): cultorem pauperis agri immolat O.

    2. occ.
    a) abs. poljedelec, kmetovalec, kmet: Suet. idr., pecora cultoresque in agris erant S., latos vastant cultoribus agros V., liberis cultoribus bello absumptis L., plurima cultores versis animalia glebis inveniunt O., non incolas suos urbes, non cultores habent terrae Cu., vim cultoribus et oppidanis … audebant T.
    b) z objektnim gen. in brez njega = prebivalec, bližnji stanovalec, okoličan: c. caeli (= Iuppiter) Pl., cultores eius terrae S., collis eius, insularum L., c. nemorum V., tumidarum cultor aquarum O., cultores eius (terrae) Cu., Capua Tuscis veteribus cultoribus adempta L., frequens cultoribus populus O. —

    II. pren.

    1. vzgojitelj, izobraževalec, učitelj: iuvenum Pers.

    2.
    a) častilec = prijatelj, ljubitelj, pomočnik, privrženec, pristaš: sui S. fr., bonorum L. pristaš domoljubov, virorum doctorum O., qui fuerat cultor, factus amator erat O., c. frigidae Sen. ph.; (o abstr.): Petr., Arn., veritatis Ci., amicitiae, religionum, imperii Romani L., equi O., iuris Mart.
    b) častilec bogov in božanstev, molivec: parcus deorum c. H., numinis O., cultores omnium pecudum bestiarumque Tert., idolorum ali simulacrorum cultores Eccl. malikovalci; od tod tudi = svečenik kakega božanstva: cultores deûm matris (Kibelini svečeniki) Suet.
  • famulus množina famuli [fæmjuləs, fǽmjulai] samostalnik
    famulus, čarovnikov sluga, oproda, pomočnik
  • friend1 [frend] samostalnik
    prijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nica

    a friend at court vplivna oseba
    bosom friend pravi prijatelj
    to make friends skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati se
    a good friend is my nearest relation dober sosed je boljši kot deset stricev
    a friend in need is a friend indeed v sili spoznamo pravega prijatelja
    Society of friends kvekersko društvo
  • garçon [garsɔ̃] masculin deček, mladenič, fant; samec; natakar; hlapec, pomočnik

    vieux garçon star fant (samec)
    garçon boulanger, tailleur pekovski, krojaški pomočnik
    garçon d'auberge gostilniški hlapec
    garçon de course(s) tekač, kurir
    garçon (de café) natakar
    garçon, l'addition, s'il vous plaît! natakar, plačati, prosim!
    garçon d'ascenseur strežaj v dvigalu, liftboj
    garçon de bureau pisarniški sluga
    garçon de cuisine kuharček
    garçon d'écurie konski hlapec, hlevar
    garçon d'honneur nevestin drug
    garçon de magasin prodajalec v veleblagovnici
    rester garçon ostati samec
    se sentir, devenir, être (très, tout) petit garçon biti ves prepričan o svoji manjvrednosti, majhnega se čutiti, majhen postati
    enterrer (ali: dire adieu à) sa vie de garçon oženiti se
  • garzone m hlapec, pomočnik
  • Gehilfe, der, (-n, -n) pomočnik; bei Straftaten: pomagač
  • Geselle, der, (-n, -n) pomočnik; (Genosse) tovariš; figurativ človek, fant, ein lustiger Geselle vesel človek/fant; fahrender Geselle historische Bedeutung, Geschichte potujoči rokodelec, potujoči študent
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki