Franja

переламывать, переломать¹ polamljati, polomiti (vse)

подламывать, подломить polamljati, polomiti, nalomiti;

полама́ти -ма́ю док., polomíti -lómim dov.

поломать polomiti, razbiti

разламывать, разломить¹ polomiti; podirati, podreti

danebenhauen zgrešiti; figurativ polomiti ga

édenuter [edɑ̃te] verbe transitif polomiti zobe (le peigne, la scie glavniku, žagi)

s'édenuter izgubiti zobe

kicksen polomiti ga; Jargon: kiksniti

pokr̀šiti pòkršim po vrsti polomiti

pòtrti pòtarēm, pȍtrēm, pòtri in potàri, pòtrh pòtr, ek. tudi pòtrēh pȍtrē, pȍtro pȍtr̄la, pȍtr̄t in potr̀ven -èna
I.
1. poteptati: jazavac je potro kukuruze; potrti usjev
2. zatreti, uničiti: sve što je bilo, htjelo je da nas potare, a sve što ostade spasla je srčanost i snaga
3. pobiti: ne mogu se potrti čitavi narodi
II. potrti se uničiti se, polomiti se: na ljutome kremenu isto je tako lasno očuvati se, kao što je trošnim kostima lasno potrti se

подламываться, подломиться polamljati se, polomiti se;
ноги подломились noge so klecnile;
здоровье его подломилось njegovo zdravje je omajano

ausbeißen^*: sich einen Zahn ausbeißen zlomiti si zob; figurativ sich an etwas die Zähne ausbeißen polomiti si zobe na/pri (vertreiben) jemanden pregnati, prepoditi

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

cantonata f

1. hišni vogal:
svoltare alla prima cantonata zavij za prvim voglom

2. pren. napaka, pomota:
prendere una cantonata zmotiti se, polomiti ga

casamicciola f velik nered, zmešnjava; tepež:
far casamicciola okoli obrniti, polomiti vse; pretepati se

cioccolataio m (f -ia; m pl. -ai) čokoladar, izdelovalec (-lka), prodajalec (-lka) čokolade:
fare una figura da cioccolataio pren. šalj. polomiti ga, osramotiti se

clerc [klɛr] masculin duhovnik; pisar, (odvetniški, notarski) kanclist; učenjak, strokovnjak; intelektualec

maître masculin clerc pisarniški predstojnik
n'être pas clerc en la matière (familier) izjaviti se za nekompletnega
faire un pas de clerc (figuré) polomiti ga, zmotiti se, (figuré) kozla ustreliti

cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!

3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

5. (pl. -ni) roženina

6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog

8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.

damigiana f pletenka; damižana:
fare una damigiana pren. šalj. hudo ga polomiti; pošteno pogoreti, propasti