Franja

Zadetki iskanja

  • câmp -uri n njiva, polje
    câmp de luptă bojišče
  • campagna

    1. polje, poljana; dežela; podeželje:
    buttarsi alla campagna pren. skriti se (pred pravico)
    battere la campagna pren. prečesati teren (v policijskih akcijah); voditi bojne akcije
    in campagna na deželi
    gente di campagna kmetje, podeželani

    2. ekst. sezona:
    la campagna delle barbabietole sezona repe

    3. voj. operacija, bojni pohod:
    le campagne d'Africa operacije v Afriki
    artiglieria da campagna poljsko topništvo

    4. kampanja, akcija:
    campagna elettorale volilna kampanja
    campagna pubblicitaria reklamna akcija
    campagna acquisti šport najemanje novih igralcev
  • campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

    à la campagne na deželi, na kmetih
    en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
    campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
    campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
    campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
    artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
    maison féminin de campagne hiša na deželi
    partie féminin de campagne izlet na deželo
    travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
    vie féminin à la campagne življenje na deželi
    battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
    entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
    être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
    emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
    mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
    se mettre en campagne stopiti v akcijo
    faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
    vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih
  • campaña ženski spol polje, poljana; vojni pohod; vojaška služba; tabor(išče); križarska vojska; kampanja

    campaña azucarera sladkorna kampanja
    tienda de campaña (vojaški) šotor
    soldado de machas campañas vojaški veteran
  • campo m

    1. njiva, polje:
    un campo di grano žitno polje
    arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
    la pace dei campi mir podeželskega sveta

    2. polje:
    campo petrolifero naftno polje
    campo diamantifero diamantno polje
    campo semantico jezik semantično polje

    3.
    campo sportivo športno igrišče
    campo da gioco igrišče
    campo di tennis teniško igrišče
    campo di sci smučišče
    campo d'aviazione letališče
    campo di fortuna pomožno pristajališče
    campo di tiro voj. poligon

    4. tabor, taborišče:
    mettere, piantare il campo utaboriti se
    ospedale da campo poljska bolnišnica
    campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
    campo profughi begunsko taborišče
    campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
    campo di concentramento koncentracijsko taborišče
    campo di stermini taborišče smrti

    5. voj. polje, bojišče:
    campo di battaglia bojišče, bojno polje
    scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
    abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
    campo minato minsko polje
    campo di Marte vežbališče

    6. pren. priložnost, možnost:
    avere campo (di) imeti možnost
    avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

    7. teren:
    campo di neve smučišče, smučarski teren
    sul campo na terenu

    8. fiz., elektr. polje:
    campo vettoriale vektorsko polje
    campo elettrico električno polje
    campo magnetico magnetno polje
    campo gravitazionale gravitacijsko polje
    campo visivo vidno polje
    campo d'immagine slikovno polje

    9. film plan:
    campo medio drugi plan
    campo lungo tretji plan

    10. polje, področje:
    il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje
  • campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

    campo de acción akcijsko polje (področje)
    campo de batalla bojno polje, bojišče
    campo deportivo športni prostor
    campo de fútbol nogometno igrišče
    campo de juego igrišče
    campo de honor polje časti, bojišče
    campo santo pokopališče
    campo de tiro strelišče
    campo visual obzorje
    mariscal de campo feldmaršal
    campo a campo z vsemi silami
    a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
    a campo raso na prostem, pod milim nebom
    batir el campo (voj) ogledovati teren
    correr el campo delati sovražne vpade
    ir al campo napraviti izlet na deželo
    levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
    salir al campo iti na deželo
    campos pl žitna polja; Am travnate poljane
    irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
    Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane
  • campus1 -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

    1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

    2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

    3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

    4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.
  • case [kɑz] féminin koča, koliba; predal; polje (na šahovnici itd.); oddelek, rubrika; (familier)

    il a une case de vide, une case en moins, il lui manque une case (figuré) manjka mu eno kolesce
    case postale poštni predal
  • champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

    champ d'action akcijsko, delovno polje
    champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
    champ d'atterrissage pristajališče
    champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
    champ d'aviation letališče
    champ de bataille bojišče
    champ de course(s) dirkališče, tekališče
    champ de foire sejmišče
    champ d'investigation področje raziskovanja
    champ libre popolna svoboda delovanja
    champ magnétique magnetno polje
    champ de manœuvre vojaško vežbališče
    champ de mines minsko polje
    champ de ski smučišče
    champ de tir strelišče; strelno polje
    à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
    à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
    en plein champ sredi polj, na prostem
    sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
    travaux masculin pluriel des champs poljska dela
    avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
    avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
    couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
    courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
    donner la clef des champs osvoboditi
    donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
    laisser le champ libre umakniti se
    laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
    prendre du champ vzeti zalet
    prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
    mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)
  • excursiō -ōnis, f (excurrere) „tek(anje) iz česa“, od tod

    1. (hitri) pristop (govornika h govorniškemu odru): Q., excursio moderata Ci.

    2. voj. naskok, naval, napad, pogon: una excursio equitatūs Ci., excursio nocturna Catilinae Ci., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri Ci., exercitus nostri crebras ex oppido excursiones faciebant C., propter barbarorum excursiones N., multitudinem crebris excursionibus locupletavit N., tumultuosae hinc atque illinc excursiones L., inde excursiones invicem fieri L. so drug drugega napadali, quod eam oram maris infestam onerariis regiae naves excursionibus crebris … facerent L.; pren.: prima excursio orationis Ci.

    3. izlet, npr. na kmete: Icti., an intentione rei familiaris obeundae crebris excursionibus avocaris? Plin. iun.

    4. pren.
    a) torišče, polje: vacuae tabellae, in quibus libera adiciendi sit excursio Q.
    b) zastranitev v govoru: ne qua ex ea (narratione) fiat excursio Q.
  • Feld, das, (-es, -er)

    1. polje, (Acker) njiva, im Garten: poljina

    2. Heerwesen, Militär bojišče

    3. Sport igrišče

    4. beim Radrennen, Langlauf usw.: skupina, glavnina

    5. (Bereich) (strokovno) področje aus dem Feld schlagen premagati; ins Feld führen figurativ navajati; zu Felde ziehen (gegen) boriti se (proti), iti v boj; (proti), napadati (koga, kaj), spustiti se v boj (z); das Feld räumen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se; das Feld behalten Heerwesen, Militär obdržati položaj, figurativ ubraniti svoj prav
  • field1 [fi:ld] samostalnik
    polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

    battle field bojišče
    coal field sloj premoga
    to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
    fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
    open field system kmetijstvo
    to fight a field boriti se
    ice field drsališče
    field editor dopisnik iz dežele
    ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
    ameriško field strawberry gozdna jagoda
    a field day dan važnih dogodkov
    to lose the field biti premagan, zgubiti
    to lay (ali bet) against the field staviti na konja
    to hold the field ne se vdati, vztrajati
    to win the field zmagati proti vsem drugim
    to play the field imeti široko področje
    to take the field začeti bojni pohod
    to keep the field ne se vdati, ne popustiti
    to be in the field tekmovati
    in the field aktiven
    field of vision, field of sight vidno polje
  • Flur2, die, (-, -en) polje, livada; fachsprachlich: ledina, im Kataster: katastrsko polje; einer Terrasse: polica; Technik unter Flur Einbau: med osema; auf Flur (laufende Maschine) talni
  • glēba f knjižno gruda; polje:
    servo della gleba tlačan
  • glēba in glaeba -ae, f (prim. lat. globus, glomus [iz *glemos], galla [iz *galna], gr. γλουτός okroglina, zadnjica)

    1. gruda, kepa: qui ullam agri glebam possiderent CI., non adimi cuiquam glebam de Sullanis agris CI., glebam in mortuum ali in ōs inicere CI., vertentes vomere glebas LUCR., rastris glaebas qui frangit inertīs V., proles, Sabellis docta ligonibus versare glaebas H., nec ulli ... gleba ulla agri adsignaretur L., glaebas dimovere aratro O., auro madidae glebae O. z zlatom nasičene.

    2. meton.
    a) zemljišče, zemlja, svet, njiva, polje: terra ... potens armis atque ubere glaebae V., gleba Sicula O., ubere vix glaebae superat (sc. Aegyptus illas insulas) LUCAN., Eleusiniam glebam percolere AP., incolere fecundissimam glebam AMM.
    b) dežela, kraj, pokrajina: glebae felices AP.

    3. metaf. kos, košček, kroglica, kepa, gomolj: e thuris glaebis LUCR., sebi ac picis glebae C., glaebae marmoris PLIN., incana glebis tura STAT., glebae aureae IUST.
  • hacienda ženski spol posestvo; kmetija (v zakupu); premoženje, imetje; polje, zemlja; gospodarstvo, gospodinjstvo; finance; državni zaklad; ameriška španščina živinoreja; plantaža, farma, pristava

    hacienda pública državne finance
    delegación de hacienda davčni urad
    Ministerio de Hacienda finančno ministrstvo
  • lan -uri n (zasejano) polje, njiva
  • land1 [lænd] samostalnik
    kopno, zemlja; dežela; zemljišče, tla; posestvo
    figurativno področje
    množina nepremičnine; polje (del med dvema brazdama puškine cevi)

    by land po kopnem
    by land and sea po kopnem in po morju
    the land of dreams kraljestvo sanj
    the land of the living tostranstvo, ta svet
    the fat of the land obilje
    the land of the leal raj
    the lay of the land topografska lega
    native land domovina
    land of Nod spanec
    the Holy Land sveta dežela
    the Promised Land obljubljena dežela
    land of cakes; ali land of the thistle Škotska
    back to the land nazaj na dežslo
    to go on the land oditi v vas, postati kmetovalec
    navtika to make the land zagledati kopno, pristati
    to come to land dospeti v pristanišče
    navtika land ho! kopno na vidiku!
    to lay (ali shut in) the land zgubiti kopno z vidika
    to see how the land lies videti od kod veter piha, videti kakšno je stanje
  • Öffnung, die, (-, -en) odprtina; Baukunst, Architektur bei Brücken: polje; Musik bei Pfeifen: ustje; von Leichen: raztelešenje, obdukcija
  • ogór -oáre n njiva, polje