Franja

Zadetki iskanja

  • parada -ae, f pokrivalo (streha) nad čolnom: Sid., subter paradas iacens Aus.
  • pokrìvāč -áča m
    1. odeja: pokriti se -em
    2. krovec: pokrivač krovova
    3. pokrivalo: biljni pokrivač; vratiti kršu šumski pokrivač
  • pòkrov m
    1. mrtvaški prt: tu kraj mene šije se za mene mrtvački pokrov
    2. pokrov za krsto: grobar čekićem zakiva čavle na -u mrtvačkog sanduka
    3. odeja, pokrivalo: biljni pokrov; šumski pokrov naših planina
    4. streha: pokrov škole se nakrivio; pokrov kuće
    5. od povoja do -a od zibelke do groba; ukrao bi i bogorodičin pokrov ukrade vse, do česar pride
  • pregrinjálo s
    1. pokrivač, pokrivalo, prekrivač, prekrivalo: posteljno pregrinjalo
    2. cerada pregrinjalo za tovornjak
  • pregrinjálo -a s., укрива́ло с., покрива́ло с.
  • segestre -is, n (izpos. στέγαστρον)

    1. kožn(at)o pogrinjalo, pregrinjalo ali slamnato pogrinjalo, pregrinjalo = pletenjača, rogoznica za nosilnice, vozove, kočije: paenula, si quaeris, cantherius servus segestre utilior mihi quam sapiens LUC. AP. NON., qui lecticam involvebant, quod fere stramenta erant e segete, segestria appellarunt, ut etiam nunc in castris, nisi si a Graecis: nam στέγαστρον VARR.

    2. pokrivalo, pokrov, zakrov, okrov na bojnih ladjah, ki je varoval krov pred sovražnimi izstrelki (gr. δέῤῥεις): P. F.

    3. odevalo, zavoj, ovoj, ovitek (za razno blago): nam emporitica inutilis scribendo involucris chartarum segestriumque mercibus usum praebet, ideo a mercatoribus cognominata PLIN . Soobl. segestria -ae, f: VARR., segestriā involutus SUET. v volčji kožuh.
  • suggestus -ūs, m (suggerere)

    I.

    1. priskrba, priskrbovanje, (le metaf.) prirejanje, prireditev: circensium, honorum Tert.

    2. svetovanje, navdih, navdihovanje, poganjanje, opomin, opozorilo, pobuda, spodbuda, vzgib, impulz, (ustna) sprožitev: Ulp. (Dig.), Iulianus ap. Aug.

    II. večinoma le meton.

    1. podzidje: Q. Catulus curator restituendi Capitolii dixisset voluisse se aream Capitolinam deprimere, ut pluribus gradibus in aedem conscenderetur suggestusque pro fastigii magnitudine altior fieret Gell.

    2.
    a) nanóšen, narejen vzvišek, vzpetina (iz prsti, kamenja idr.): labrum in suggestu inter dolia positum habeto Ca., suggestus lapideus Col., eiusdem insulae excelsiore suggestu lanigerae arbores Plin., suggestus in orchestra Suet. vzvišen sedež.
    b) (za javno govorjenje narejen) vzvišek, (govorniški) oder, tribuna α) poseb. v taboru pred poveljnikovim šotorom: hāc re pro suggestu pronuntiatā C. z odra, praemia pro suggestu tribuit ali de suggestu inquit Auct. b. Afr., non tamen quisquam in modum contionis aut suggestu locutus T., ut … in suggestu … medium inter signa Othonem vexillis cirumdarent T. β) v Rimu: rostrisque earum (sc. navium Antiatium) suggestum in foro exstructum adornari placuit L., in suggestu rostra devictis Antiatibus fixerat anno urbis CCCCXVI Plin., praetor in suggestu sedens L. na (vzvišenem, visokem) sodnem stolu, suggestus in curia Fl.
    c) suggestus comae lasni vzvišek, neka visoka frizura: celsae procul aspice frontis honores suggestumque comae Stat.
    d) neko naglavje, pokrivalo v obliki mernika (modius), sicer kot Serapijev pridevek: Tert.

    3. metaf. višina: neve se … de tanto fortunarum suggestu pessum deiciat Ap.
  • Tarnkappe, die, pokrivalo, ki človeka naredi nevidnega
  • tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

    1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

    2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.
  • tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

    1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

    2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.
  • tegimentum (starejše tegumentum), sinkop. tēgmentum -ī, n (tegere) pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: palpebrae, quae sunt tegumenta oculorum Ci., tegmentum capitum Sen. ph., tegimenta corporum Sen. ph., tegimenta corporum vel texta vel suta Ci., tegumenta pedum Ap., renonum tegimenta C., tegumenta pecudum Fl. kože, scutis tegimenta (prevleke) detrudere C.; occ. branilo, zaščita, obramba: clipeum, ocreae, lorica, tegumenta corporis L.
  • toga -ae, f (tegere) pokrivalo

    1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

    2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

    3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

    4. meton.
    a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
    b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
    c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.
  • vēlāmen -inis, n (vēlāre; pesn. beseda) ogrinjalo, pokrivalo, odelo, pregrinjalo, odevalo, oblačilo, obleka: V., Sen. ph., Iuv. idr., calido velamina tincta cruore O., velamina Procne deripit ex umeris auro fulgentia lato O. obleko, tergo velamina lapsa reliquit O. tančico, velamen nuptiale Ambr. poročni pajčolan, nevestino naličje, (sc. ferarum) detracta velamina T. kože, kožuhi, runa.
  • vēlāmentum -ī, n (vēlāre)

    1. ogrinjalo, pokrivalo, pregrinjalo, odelo, odevalo, odeja: Sen. ph., Cu.; pren.: quaerentes libidinibus suis patrocinium aliquod ac velamentum Sen. ph. pokrivalo, rjuho.

    2. occ.
    a) v pl. volnen ovoj, volneni trakovi, ovoj oljčnih vejic, preveza (= (pri)prošnje znamenje), s katero so prosilci za milost in varstvo povezovali oljčne vejice tako, da so konci preveze prosto viseli in prekrivali roke: ramos oleae ac velamenta alia supplicum porrigentes L., velamenta supplicum, ramos oleae, porrigentes L., oratores cum infulis et velamentis ad Romanum miserunt L., velamenta manu praetenderis supplice O., velamenta et infulas praeferentes T.
    b) medic. t.t. ovoj, ovojnica: velamentum infantis intus fuit Cels., propria utrique testiculo velamenta Cels. tunicas, quae testiculos ambiunt, velamenta vocat Cels., estque id aliquanto melius velamentum cerebro quam caro Cels.
  • vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

    1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

    2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

    3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.
  • по́крив ч., pokriválo -a s.
  • покров m pokrov, povrhnjica (koža); lupina; tančica, ovoj; pokrivalo; (zast.) zavetništvo, varstvo;
    п. на гроб mrtvaški prt;
    снежный покров snežna odeja;
    снять покров razložiti, razkriti
  • покрывало m pokrivalo, pregrinjalo, tančica
  • bicoca ženski spol ničvredna stvar, lapalija; duhovniško pokrivalo v cerkvi
  • bonnet2 [bɔ́nit] prehodni glagol
    pokriti se; potisniti pokrivalo čez oči; pogasiti ogenj