Franja

fringale [frɛ̃gal] féminin, familier volčja lakota, nenaden hud glad; figuré poželenje, pohlep (de po)

fringale de lecture vroča želja po branju
se sentir une fringale de loup občutiti volčjo lakoto

furia -ae, f (furere)

1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.

Gewinnsucht, die, pohlep

Gier, die, (-, ohne Plural) sla, pohlep

gluttony [glʌ́tni] samostalnik
požrešnost, lakotnost
figurativno pohlep

golondro moški spol poželenje, sla, pohlep

campar de golondro živeti na stroške drugih
andar de golondros zidati gradove v oblake

graspingness [gráspiŋnis] samostalnik
pohlep, lakomnost

greed [gri:d] samostalnik
pohlep, lakomnost, poželjivost, požrešnost

greed of gain prevelika pohlepnost

greediness [grí:dinis] samostalnik
poželjivost, pohlep, požrešnost, volčja lakota

gulosity [gjulɔ́siti] samostalnik
požrešnost, pohlep

hiātus -ūs, m (hiāre)

1. razpoka, špranja, odprtina, brezno, prepad, žrelo, tokava: spelunca … vasto hiatu V., specus tenebroso hiatu O., h. telluris O., terrenus O., terrae Sen. ph., Plin., Suet., Amm., caeli Plin., arens h. Val. Fl. odprtina rane = h. vulneris Amm., vasto puppīs mare sorbet hiatu Val. Fl.; poseb.: h. oris Ci., Suet. (široko) odprta usta; v pl.: repentini terrarum hiatūs Ci., hiatūs terrae O., hiatūs vasti Sen. ph., motūs hiatūsque terrarum Aug.; pesn.: fons … margine gramineo patulos incinctus hiatūs O. v kotlini (kotanji), obdani s travnatim robom.

2. occ.
a) (široko) odprta usta, (odprto) žrelo: inmanis hiatibus Hydra V., auras captare hiatu O., in lapidem serpentis durat hiatūs O., Cleonaeo (= Cleonaei leonis kleonskega [=nemejskega] leva) hiatu Val. Fl., cum personae pallentis hiatum in gremio matris formidat rusticus infans Iuv., patulo hiatu Sil., tigris … immani stragem meditatur hiatu Sil., extremus expirantis hiatus Q. zadnje hropenje umirajočega.
b) meton. kot gram. t. t.: zev, hiat, stik dveh samoglasnikov v govoru: Q. (9, 4, 33) habet enim ille tanquam hiatus et concursus vocalium molle quiddam Ci.

3. metaf.
a) širokoustenje, bahavost, bahaštvo: quid dignum tanto feret hic promissor hiatu? H.
b) hlastanje —, pohlep po čem: hiatu praemiorum … ingenium … caede nobili inbuisti T., h. gladiatorum spectaculi Aug., novos hiatus aperire Amm. pohlepno žrelo imeti vedno odprto.

hlépnja ž hlepenje, pohlep: hlepnja za bogatstvom

ingordigia f

1. požrešnost

2. pren. lakomnost, nenasitnost; pohlep:
ingordigia di denaro pohlep po denarju

inhiātiō -ōnis, f (inhiāre) odpiranje ust, metaf. poželenje, pohlep: Cod. Th.

itch¹ [ič] samostalnik
pršica, srbečica
figurativno pohlep, hrepenenje (for)

an itch for praise častihlepnost

keenness [kí:nnis] samostalnik
ostrina, jedkost; bistrost; gorečnost, pohlep; predirnost; prefinjenost, izostrenost

lăcomíe -i f

1. lakomnost

2. pohlep

libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.

niggardliness [nígədlinis] samostalnik
skopuštvo, skopost, pohlep

passion [pasjɔ̃] féminin strast, vroča ljubezen; nagnjenje; pohlep; razburjenje; (religion)

Passion Kristusovo trpljenje; pasijon
(religion) la semaine de la Passion velikonočni teden
aimer à la passion strastno ljubiti
juger sans passion stvarno (pre)soditi
il se laissa aller (ali emporter) à sa passion premagala ga je strast, jeza
maîtriser ses passions obvladati svoje strasti
se prendre de passion pour quelqu'un strastno se zaljubiti v koga
passion du jeu, de voyager nagnjenje za igranje, za potovanja
passion de l'argent pohlep po denarju
amour-passion masculin strastna ljubezen