Franja

Zadetki iskanja

  • подорожать podražiti se
  • подоро́жчати -чає док., podražíti se -í se dov., v 3. os.
  • позлить malo podražiti, pojeziti;
  • allowance1 [əláuəns] samostalnik
    dovoljenje; dopustitev, privolitev, odobritev; dohodek, renta, plača, denar za male potrebe, podpora; obrok hrane
    tehnično toleranca; odškodnina, popust, odbitek; doklada

    at no allowance neomejeno
    to be put on short allowance dobivati pičlo hrano; podražiti življenje
    child allowance otroška doklada
    daily allowance dnevnica
    family (ali dependents') allowance družinska doklada
    pocket allowance denar za drobne potrebe
    to put upon allowance racionirati; medicina predpisati dieto
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • attentō (adtentō), bolje attemptō (adtemptō), -āre -āvī -ātum

    1. (p)otipa(va)ti: arcum digitis Cl. poskušati napeti.

    2. pren.
    a) poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem: ut praeteriri omnino fuerit satius quam attemptatum deseri Ci., attemptata defectio L., att. ruinam alicuius manu sua (v pripovedovanju) Val. Max., argumentorum locos singulos Q., (Cicero) locos laetiores attentavit et quasdam sententias invenit T.
    b) poskusiti (poskušati) zapeljati ali zavesti koga v kaj, lotiti se koga s podkupovanjem, podkupiti (podkupovati) koga: omnium inimicos, Capuam Ci., classem suam attemptatam sensit Ci.
    c) sovražno prije(ma)ti koga, lotiti se koga, napasti (napadati) koga: quae aegritudo... mentem attemptat tuam? Pac. ap. Non., aliquid linguā Ci., ne compositae orationis insidiis sua fides attemptetur Ci. da... govor ne zaplete njegove lahkovernosti v zanke, mecum facientia iura adtemptas H. kratiš, att. alicuius testamentum Val. Max. izpodbijati, patriam nefarie Val. Max., vi attemptantem acriter reppulerat T., att. aliquem bello Stat., pudicitiam Icti. ali uxorem alienam Aug. poskušati omadeževati, annonam Icti. podražiti.
  • dolar samostalnik
    (valuta) ▸ dollár
    milijon dolarjev ▸ egymillió dollár
    tečaj dolarja ▸ dollár árfolyama
    vrednost dolarja ▸ dollár értéke
    krepitev dolarja ▸ dollár erősödése
    padec dolarja ▸ dollár gyengülése
    rast dolarja ▸ dollár erősödése
    šibek dolar ▸ gyenge dollár
    močan dolar ▸ erős dollár
    pičlih 50 dolarjev ▸ alig 50 dollár
    dolar pade ▸ a dollár esik
    dolar oslabi ▸ a dollár gyengül
    razmerje med dolarjem in evrom ▸ a dollár és az euró viszonya, a dollár és az euró közötti viszony
    dolar se okrepi ▸ a dollár erősödik
    dolar se krepi ▸ a dollár erősödik
    podražiti se za 8 dolarjev ▸ 8 dollárral megdrágul
    zaslužiti 300 dolarjev ▸ 300 dollárt keres
    stati en dolar ▸ egy dollárba kerül
    plačati tisoč dolarjev ▸ ezer dollárt fizet
    gibanje dolarja ▸ dollár mozgása
    dobrih 31 dolarjev ▸ jó 31 dollár
    borih 25 dolarjev ▸ alig 25 dollár
    plača v znesku 60 tisoč dolarjev ▸ 60 000 dolláros fizetés
    kazen v višini 137 dolarjev ▸ 137 dolláros bírság
    na tisoče dolarjev ▸ dollár ezrekre
    izražen v dolarjih ▸ dollárban kifejezett
    preračunan v dolarje ▸ dollárba átszámítva
    plačevati v dolarjih ▸ dollárban fizet
    Njihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
    Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
    Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
    Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
    Sopomenke: ameriški dolar
  • draži|ti (-m) podražiti verteuern; na dražbi: lizitieren
    dražiti se teurer werden
  • famine [famin] féminin glad, lakota

    salaire masculin de famine prenizka, beraška, bedna plača
    crier famine tarnati o svoji bedi, tóžiti o pomanjkanju
    prendre quelqu'un par la famine (figuré) znižati komu plačo, podražiti mu življenje
  • hudó adv.

    1. molto, assai; gravemente:
    hudo podražiti rincarare (di) molto
    hudo zebsti fare un gran freddo
    biti hudo bolan essere gravemente ammalato
    biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
    hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

    2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
    hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

    3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
    materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
    biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
    biti hudo po domu avere nostalgia della casa
    hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
    hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
    s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
    pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
    nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
  • občutno prislov
    (precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően
    občutno zmanjšati ▸ érezhetően csökkent
    občutno znižati ▸ érezhetően csökkent
    občutno izboljšati ▸ érezhetően javul
    občutno povečati ▸ érzékelhetően növekedik
    občutno poslabšati ▸ érzékelhetően rosszabbodik
    občutno podražiti ▸ érezhetően drágul
    občutno skrajšati ▸ érzékelhetően rövidül
    občutno poceniti ▸ érezhetően leszállít
    občutno upasti ▸ érezhetően esik
    občutno povišati ▸ érezhetően növekszik
    občutno nižji ▸ érezhetően alacsonyabb
    občutno dražji ▸ érezhetően drágább
    občutno manjši ▸ érezhetően kisebb
    občutno prevelik ▸ érezhetően túl nagy
    občutno višji ▸ érzékelhetően magasabb
    občutno hitrejši ▸ érzékelhetően gyorsabb
    Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
    Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
    Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
    Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
    Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
    Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
    V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.
  • prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

    prix Nobel Nobelov nagrajenec

    1.

    à prix d'argent za denar
    à bon prix poceni
    au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
    à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
    au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
    à moitié prix za polovično ceno
    à prix d'or za drag denar, zelo dragó
    à tout prix za vsako ceno, na vsak način
    à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
    de prix velike vrednosti, dragocen
    de peu de prix malovreden
    même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
    hors de prix nedosegljiv, zelo drag

    2.

    prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
    prix pluriel alimentaires cene živil
    prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
    prix du bail cena najemnine, zakupa
    prix coté à la bourse borzna cena
    prix au comptant cena za gotovino
    prix-courant masculin cenik
    prix courant tržna cena
    prix coûtant lastna c.
    prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
    prix de détail maloprodajna c.
    prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
    prix excessif, exorbitant pretirana c.
    prix de fabrique tovarniška c.
    prix fait, prix convenu dogovorjena c.
    prix de faveur izjemno ugodna c.
    prix fixe stalna c.
    prix forfaitaire, global pavšalna c.
    prix de gros veleprodajna c.
    prix imposé predpisana c.
    prix inabordable nedostopna c.
    prix libre prosta c.
    prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
    prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
    prix modéré, modique zmerna c.
    prix mondial cena na svetovnem tržišču
    prix moyen poprečna c.
    prix net, brut neto, bruto c.
    prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
    prix de producteur proizvodna c.
    prix publicitaire reklamna c.
    prix de rachat zopetna odkupna c.
    prix-réclame reklamna c.
    prix de revient lastna c.
    prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
    prix de souscription subskripcijska c.
    prix unique, unitaire enotna c.
    prix usuraire oderuška c.
    prix de voyage voznina
    augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
    (tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
    distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
    fluctuation féminin des prix nihanje cen
    formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
    Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
    juste prix équitable primerna c.
    indice masculin des prix indeks cen
    liste féminin des prix cenik
    stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
    vil prix smešno nizka, slepa cena
    attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
    augmenter de prix podražiti se
    augmenter les prix zvišati cene
    n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
    convenir d'un prix pogoditi se za ceno
    décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
    demander un prix zahtevati ceno
    demander le prix vprašati za ceno
    diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
    disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
    établir, fixer un prix določiti ceno
    faire hausser les prix pognati cene kvišku
    mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
    mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
    rabattre du prix popustiti v ceni
    remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
    remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
    vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
    valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
    ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
    cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost
  • ritoccare v. tr. (pres. ritocco)

    1. spet se dotakniti, dotikati

    2. pren. popraviti, popravljati; dopolniti, dopolnjevati; poživiti, polepšati:
    ritoccare un disegno popraviti risbo
    ritoccarsi le labbra popraviti si šminko (na ustnicah)
    ritoccare il prezzo podražiti
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

    subir el alquiler zvišati najemnino
    subir el color okrepiti barvo; pretiravati
    subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
    subir la escalera iti po stopnišču navzgor
    subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
    subir el precio zvišati ceno
    la marea sube plima je
    el pan ha subido kruh se je podražil
    subir y bajar iti gor in dol
    el termómetro ha subido termometer se je dvignil
    ¡suba V.! pridite gor, prosim!
    subir trepando splezati na
    subir al monte na goro se povzpeti
    la cuenta sube a... račun znaša ...
    los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
    subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
    subirse zlesti na, povzpeti se na