Franja

firma f

1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime

3. podpisovanje

4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

6. redko podjetje

firma ženski spol podpis; tvrdka, firma, podjetje

firma en blanco podpis na neizpolnjeno listino
firma con rúbrica podpis z zavojkom
buena firma dobra tvrdka; dober, znan pisatelj
falsificar una firma ponarediti podpis
honorar una firma priznati (honorirati) podpis
legalizar una firma overiti podpis
poner su firma podpisati
llevar la firma biti prokurist, imeti prokuro
someter a la firma predložiti v podpis

Firma, die, (-, Firmen) firma, podjetje, tvrdka

fírmă -e f

1. znak/ime podjetja, izvesek

2. firma, podjetje

impresa f

1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca

2. podjetje; dejavnost:
impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
impresa familiare družinsko podjetje
impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
impresa di pompe funebri pogrebni zavod
impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod

3. junaško dejanje:
accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je!

inceptiō -ōnis, f (incipere)

1. začenjanje, začetek, pričetek: operis Ci., Q., Ap., Don.

2. meton. začeto delo, podjetje, početje, nakana: inceptiost amentium, haud amantium Ter.

inceptum -ī, n (incipere) začeto delo = početje, podjetje, namera, nakana, naklep: sperant fore, ut filius ab incepto revocetur Ci., di nostra incepta secundent V., id si fecissent, incepta prospera futura N., non modo factum, sed inceptum ullum conatumve … Ci., perstat in incepto O., incepta patrare S., inceptum exsequi Val. Max., nunc ad inceptum redeo S., ab incepto desistere L., incepto desistere V., L., Vell. ali absistere L. odstopiti, odnehati, incepto opus est S. potreben je začetek = treba je začeti.

inceptus -ūs, m (incipere)

1. začetek, pričetek: foedum inceptu, foedum exitu L., magno in omnia inceptu veneram Sen. ph. z velikim zaletom sem se bil vsega lotil.

2. početje, podjetje: inceptus heriles Val. Fl.

īn-stituō -ere -stituī -stitūtum (in [praep.], statuere)

1. postaviti (postavljati) v kaj ali kam: vestigia nuda sinistri instituēre (log. pf.) pedis V. trdno stopajo z golo levo nogo, vitem, arborem Suet., olera Aur., segetes Varr., pulvinar N.; z inf.: amphora fumum bibere instituta consule Tullo H. postavljena (v sušilnico), da se navleče dima; pren.: argumenta in pectus multa institui Pl., aliquem in animum Ter. srčno se okleniti.

2. s prolept. obj.: postaviti (postavljati), napraviti, narediti, (o)snovati, prirediti (prirejati), (z)graditi: institutas turres hostium admiratur C., pontem, pilorum numerum C., amphora coepit institui, cur urceus exit? H., ubi institui vineae possunt Ci., iste textrinum instituit Ci., tabulas ait ab Hirtuleio institutas (esse) Ci., instituit officinam Syracusis Ci., earum rerum mercatum Ci., quid adtinet codicem instituere? Ci. glavno knjigo narediti, dapes V., epulas Sil. pojedino pripraviti, convivia Suet., naves C., prata nova Col., plantaria Plin. drevesna sadišča narediti, bibliothecam Plin., solem Lact. ustvariti, officinas armorum N., aras Val. Fl., munitiones C., exedria Ci., oppida Amm., moenia Aur., metalla L., aerarium, stipendia, portoria Suet.; occ.
a) (čete) (raz)postaviti ((raz)postavljati), razvrstiti (razvrščati): aciem instituerat C., exercitus nostro more institutus Ci., duas legiones S., partem copiarum pro vallo Auct. b. Afr.
b) s predik. acc.: koga za kaj postaviti (postavljati), narediti, namestiti (nameščati) koga, vzeti koga v službo, zaposliti koga: heredem instituit Oppianicum Ci., aliquos sibi amicos Ci.; potem tudi brez predik. acc.: tutorem liberis non instituit Ci., tyrannis institutis leges extinguuntur Ci., qui primum instituit decumanos Ci., instituit mulier accusatores Ci., remiges ex provinciā i. C.

3. metaf. pripraviti (pripravljati) kaj ali se k čemu, na kaj, podvze(ma)ti, prirediti (prirejati), zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se; abs.: propinqui quemadmodum instituerant, profecti sunt Ci., nos, ut instituimus, ad reliqua pergamus Ci.; z obj.: instituere litium actiones malebat Ci., ipse novas adsignationes instituit Ci., amicitiam cum aliquo i. S., institutus cursus Ci. pričeti, id iudicium Verres sua sponte instituit Ci., instituta est quaestio de eius morte Ci., iter i. H., viam Ci., sermonem C., triumphum Cu., delectum Ci., historiam Ci., condicionem Ci., negotium Pl.; z inf. skleniti, zavzeti se, nameniti se, kaniti, nameravati, odločiti se: Corn., Amm. idr., quod institueram dicere Ci., parietem ducere instituit Ci., cives ad necem producere instituit Ci., nunc tractare causam instituimus Ci., castra munire C., topica Aristotelea conscribere Ci., historias scribere H., libellos componere Suet., facere theatrum Vell. pričeti gradnjo gledališča, oppidum oppugnare Ci., tempus eius interficiendi quaerere N.; occ.
a) kaj (novega) uvesti (uvajati), napraviti, ustrojiti, določiti (določevati), odrediti (odrejati): omitto Etruriae institutos dies (festos) Ci., instituit ludos O., portorium vini i. Ci., regnum, novam religionem Ci., sumptus, qui antea non erant instituti Ci., poena a te in illum instituta Ci., i. censum L., leges Iust., inferias Suet., ferias Latinas Aur., nundinas, collegium Plin. iun., certamen Suet.; z inf.: ut facere instituerat C., Daphnis tigres subiungere curru instituit V., quos ab initio habere secum instituerat C.; z ACI: frumentum plebi dari instituerat Vell.; s finalnim stavkom: Arcesilaus instituit, ut dicerent … Ci., Dionysius instituit, ut barbam sibi adurerent Ci.
b) kaj (starega) urediti (urejati), uravna(va)ti: civitates Ci., civitatum mores S., ab adulescentia vitam S., familia bene instituta Q.
c) učiti, v čem poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, usmerjati, napotiti, izobraziti (izobraževati), omikati, (o)likati, oblikovati koga: aliquem a puero Ci., si in pueritiā non his artibus institutus eras Ci., nos ita a maioribus instituti sumus Ci., sic tu instituis adulescentes? Ci., vir … non ita institutus Ci., homines liberi liberaliterque instituti Gell., oratorem artibus i. Q., litteris Q., Aur., aliquem ad dicendum Ci., aliquem ad omne officii munus Ci., aliquem ad lectionem Q., doctrinā liberaliter Ci., disciplinā Romanā, paribus disciplinis Suet., boves ad aratrum Col. priučiti k plugu, navaditi na plug, elephantos Cu. (iz)uriti; z inf.: Ceres mortales vertere terram instituit V., aliquem Latine loqui i. Col., Pan primus calamos cerā coniungere plures instituit V. — Od tod subst. pt. pf. īnstitūtum -ī, n

1. uredba, ureditev, ustroj, običaj, šega, navada: estne hoc praetoris institutum an edictum tyranni? Ci., addite nunc eius instituta Ci., vetere instituto publicanorum Ci. po starem običaju, haec a maioribus instituta accepimus Ci., Graeculorum instituto de me contionem interrogare solebat Ci., decumas contra instituta vendere Ci., ne quid novi fiat contra instituta maiorum Ci., meretricium Ci. posel, opravilo, imperii Aur.; occ.: per eos annos ex instituto militem non dederunt L. po dogovoru (pogodbi), virorum bonorum instituto vivere Ci. po navadi.

2. (pričeto ali nameravano) podjetje, nakana: non tam facile interrupta contexo, quam absolvo instituta Ci. pričeta dela, omnes eius instituta laudare facilius possunt, quam aemulari Ci., non ad nostrum institutum pertinet Ci.; occ. namera, namen, načrt, naklep: manere in instituto meo videor Ci., institutum vitae capere Ci., N. načrt za življenje, načelo, confusius agere quam institutum postulat Ci.

3. pouk, napotilo, napotek, v pl. = (s poukom vcepljena) načela: abundare praeceptis (teoretično) institutisque (praktično) philosophiae Ci., Cynicorum Cu., mores, instituta, facta Ci., optimis institutis mentem infantium informare Q.

intrapresa f redko podjetje; posel

întrepríndere -i f

1. podjetje

2. posel; podvig

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

marca¹ f

1. znamka; znamenje, znak:
marca da bollo kolek

2. ekst. podjetje, firma:
marca di fabbrica zaščitni znak
le migliori marche nazionali najboljše državne firme
prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme

3. garderobna markica

4. pren. značilnost, obarvanost:
pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava

Messrs. [mésəz] samostalnik
množina gospodje (množina od Mr.)
ekonomija firma, podjetje (Messrs. Jones & Co.)

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

ōrsus -ūs, m (ōrdīrī)

1. osnutek, nasnutek, osnova: tenuis (pajkov) V. (Cul.).

2. podjetje, početje, dejanje: vani pectoris Ci. poet.

podùhvat m, pȍduhvāt m podjetje: riskiran, rizikovan poduhvat

poduzéće s podjetje: dobar savjet odvratiće ga od započetoga -a; stvaraju se nove banke, nova -a

pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
7. skrb: posao dati kome
8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne