Franja

Zadetki iskanja

  • наличник m okenski okvir, podboj
  • одві́рок -рка ч., podbòj -ôja m.
  • casing [kéisiŋ] samostalnik
    nožnica, tok, obloga, opaž; prevleka; okenski podboj; plašč (na kolesu); okov, okvir; jeklena cev
    množina črevesa za klobase
  • Fensterstock, der, okenski podboj
  • imposte [ɛ̃pɔst] féminin, architecture sklepnik; vrhnja luč (svetloba); oknica za zračenje; podboj pri oknu
  • montante moški spol znesek, vsota: podboj, nosilnik; (bojni) meč

    coger el montante oditi
  • Türpfosten, der, vratni podboj
  • framework [fréimwə:k] samostalnik
    ogrodje, sestav, zgradba; okostje

    framework of the door oboj, podboj
    in the framework v mejah
  • okensk|i [ô] (-a, -o) Fenster- (križ das Fensterkreuz, okvir der Fensterrahmen, parapet die Fensterbrüstung, podboj der Fensterstock, steber der Fensterstiel, zidec/opasek das Fenster-Gesims, košara der Fensterkorb, mreža das Fenstergitter, odprtina die Fensteröffnung, polica das Fensterbrett, die Fensterbank, preklada der Fenstersturz, krilo der Fensterflügel, steklo das Fensterglas, zapiralo der Fenstergriff)
  • opast ženski spol (-i …) die [Wächte] Wechte, [Schneewächte] Schneewechte
    nastajanje opasti die Wechtenbildung
    podboj opasti der Wechtenkeil
  • pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

    1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

    2.
    a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
    b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
    c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

    3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

    4. metaf.
    a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
    b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.
  • re-vinciō -īre -vinxī -vinctum (re in vincīre)

    1. nazaj (zadaj) vezati, nazaj (zadaj) zvezati (zvezovati), nazaj (zadaj) privezati (privezovati): trabes introrsus revincire C., iuvenem manūs (gr. sklad) post terga revinctum V., (sc. puella) ad saxa revincta O.

    2. privezati (privezovati), utrditi (utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), pripasati (pripasovati), prepasati (prepasovati): latus ense Pr. prepasati, stipites ab infimo revincti C., zona de poste revincta O. (prim. gr. ἀπὸ ὑψηλοῦ κρεμασϑείς ali ἐκ δρυὸς κρεμάμενον) na podboj, errantem tellurem (= Delum) Mycono Gyaroque revinxit V. je privezal na otoka; pesn.: latices in glaciem revincti Cl. oledenele, zmrznjene; metaf.: mentem amore Cat. v spone ljubezni vkovati, urbes legibus Cl.; occ. ovi(ja)ti: Megaeram revinxit serpentum spiris O., templum fronde revinctum V.

    3. odvezati (odvezovati): aliquem Col.
  • stlembus 3 (iz *stl̥b-; prim. let. stulbs, stùlps slop, steber, podboj, sl. stolba, stolp) težkonog, neokreten, okoren, neroden, počasen: Apulidae pe[dibus stlembi] Luc. ap. P. F., stlembus] gravis, tar[dus, sicut Lucilius:] … Apulidae ped[ibus stlembi] … cum refert [equum pigrum et tardum] P. F.
  • vráten2 (-tna -o) adj. della porta:
    vratna odprtina luce della porta
    grad. vratna špaleta spalletta
    vratni okvir mostra
    vratni podboj stipite della porta
    vratno krilo battente della porta
  • vratn|i2 (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Tür-, Tor- (lok der Torbogen, okvir der Türstock, podboj der Türpfosten, tečaj die Türangel, zidec/opasek das Türgesims, niša die Türnische, preklada der Türsturtz, prevleka die Türverkleidung, špaleta die Türleibung, krilo der Türflügel, Torflügel, okence das Türfenster, polnilo die Türfüllung)
  • vratnik1 moški spol (-a …) (podboj) der Türstock
  • πυθμήν, ένος, ὁ [Et. iz φυθμήν, nem. Boden, lat. fundus, tla] tla, dno, (morska) gladina, noga (pri postelji ali trinožniku), podstavek; stožer, tečaj, podboj; konec debla ali korenine (pri drevju).
  • στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.
  • φλῑά, ἡ, ep. ion. φλῑή, nav. pl. podboj, banger, prag.
  • коробка f škatla; obod, okrov; ogrodje;
    дверная к. podboj;
    к. скоростей (teh.) menjalnik