Franja

подава́ти -даю́ недок., podájati -am nedov.

avantajá -éz vt.

1. dajati/dati prednost, koristiti

2. podajati se, pristajati

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

donare

A) v. tr. (pres. dono) podariti, darovati; pokloniti, poklanjati:
donare tutto se stesso a qcs. ves se posvetiti čemu

B) v. intr.

1. pravo podariti, darovati

2. podajati se, pristajati:
il nero le dona črna barva se ji lepo poda

C) ➞ donarsi v. rifl. (pres. mi dono) knjižno posvetiti, posvečati se

fork² [fɔ:k]

1. neprehodni glagol (into)
cepiti se; mešati, brkljati

2. prehodni glagol
nabosti; z vilami podajati

sleng to fork out (ali up) plačati, odriniti denar, v žep seči
to fork in z vilami metati

hand round prehodni glagol
podajati naokrog

herumgeben^* podajati si naokrog; razdajati

herumreichen

1. herumreichen um seči okoli, obseči (kaj)

2. sich etwas podajati si

in-deceō -ēre

I. (in [priv.], decēre) slabo prilegati se, ne poda(ja)ti se: aliquem Plin. iun.

— II. (in [praep.], decēre) prilegati se, podajati se: Gell. (o obleki).

keep out

1. prehodni glagol
ne puščati noter, zakleniti komu vrata; obvarovati (from pred)

2. neprehodni glagol
ostati zunaj; ne mešati se, ne podajati se v kaj

to keep out of sight skrivati se
keep out of mischief! ne delaj neumnosti!

prō-stō -āre -stitī (prō in stāre)

I. naprej moleti, naprej štrleti, izstopati: angellis paulum prostantibus Lucr. —

II. stati kje javno (v javnosti)

1. (o trgovcu) na trgu prodajati: in occultis locis Pl.

2.
a) (o blagu) biti naprodaj, prodajati se: liber prostat H., vox prostitit Ci.
b) (o javnih vlačugah, prostitutkah) javno se nastavljati v nečistovanje, ponujati se, podajati se, prostituirati se: Iuv., Suet. idr., si mater tua prostitisset Sen. rh., prostare inter lupanaria Val. Max.; metaf.: illud amicitiae quondam venerabile numen prostat et in quaestu pro meretrice sedet O.

rukòvati rùkujēm, rȕkovati -ujēm
I.
1. ravnati, manipulirati: rukovati oružjem
2. upravljati, imeti na skrbi, manipulirati: rukovati magazinom
II. rukovati se rokovati se, podajati si roke: mi smo se rukovali na rastanku; on se rukovao sa mnom

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

vještáčiti vjèštāčīm (ijek.), veštáčiti vèštāčīm (ek.) podajati izvedensko mnenje: vještak koji je lažno pred sudom vještačio, kazniće se

weiterreichen podati/podajati naprej

čakajoč pridevnik
1. (o čakanju) ▸ várakozó, váróTakoj ko so se vrata odprla, je prvi začel podajati meče in gorjače čakajoči množici. ▸ Amint kinyílt az ajtó, ő volt az első, aki elkezdte kiadni a kardokat és fáklyákat a várakozó tömegnek.
Najprej sem napisal scenarij, nato čakajoč na film še roman. ▸ Először a forgatókönyvet írtam meg, majd a filmre várakozva a regényt is.
Peter je odkorakal do čakajočega taksija. ▸ Peter odalépett a várakozó taxihoz.

2. (ki zahteva ukrepanje) ▸ várakozó, függőben lévő
V mapi s čakajočo pošto ni bilo testnega sporočila. ▸ A várakozó üzenetek mappában nem volt benne a tesztüzenet.
Izberite Prekliči, da pobrišete iz vrste vse čakajoče naloge. ▸ Válassza a Mégse lehetőséget az összes függőben lévő feladat törléséhez a várólistáról.
Čakajoči odpadki se kopičijo, smrad, ki ga vohajo v dolini, pa je vse hujši. ▸ Az elszállításra váró hulladék halmozódik, a völgyben érződő bűz pedig egyre elviselhetetlenebb.

dovaja|ti (-m) dovesti zuführen, zuleiten; (podajati) aufgeben; (spuščati v) einleiten, einspeisen; speisen (dovajati v stroj die Maschine speisen); (dotakati) einlaufen lassen; (vdevati) nit: einziehen

kljuk|a² ženski spol (-e …) na vratih: die Klinke, Turklinke, der Türdrücker, Drücker, der Türgriff, die Türfalle
zaporna kljuka die Sperrklinke
odpreti s kljuko aufklinken
figurativno podajati si kljuko sich die Klinke in die Hand geben

kljúka (-e) f

1. maniglia (della porta, della finestra)

2. gancio, uncino

3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

6. redko curva

7. pejor. spilungone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podajati si kljuko venire in tanti
ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
S kljuka gancio da mattatoio

lion [láiən] samostalnik
zoologija lev
figurativno junak, ugleden človek
britanska angleščina, množina mestne znamenitosti; znameniti ali zloglasni ljudje

Lion Lev (v zodiaku)
the lion's mouth levje žrelo, figurativno tveganje, nevarnost
to put one's head into the lion's mouth; ali to go into the lion's den podajati se v nevarnost, tvegati
the British Lio britanski lev, Britanci
like a lion hrabro, kot lev
lion's share levji delež
lion's skin levja koža, figurativno junačenje
to twist the lion's tall izzivati, žaljivo pisati o Angliji, dražiti angleškega leva
lion in the way (ali path) nevarnost, ovira (zlasti namišljena)