Franja

побелить pobeliti

побілі́ти -лі́ю док., pobelíti -bélim dov.

auskalken pobeliti z apnom

calcimine [kǽlsimain] prehodni glagol
z apnom pobeliti

candēscō -ere, canduī (incoh. glag. candēre)

1. pobeliti se, zažareti, zableščati se: solet aër candescere solis ab ortu O., liceat caput candescere canis Tib.

2. razbeliti se, razžariti (razžarjati) se: Vitr., ferrum candescit in igni Lucr.; od tod: aër fervoribus ustus canduit O. se je razžaril; pren. (strastno) razvne(ma)ti se, v pf. goreti, plamteti od česa: cum viscera felle canduerint Cl., sic canduit irā Cl.

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

imbiancare

A) v. tr. (pres. imbianco)

1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati

2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti

3. agr. luščiti (riž)

B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)

1. pobeliti se; (incanutire) osiveti

2. pren. bledeti; svitati se

imbianchire

A) v. tr. (pres. imbianchisco)

1. beliti

2. blediti, obeliti:
imbianchire una tela obeliti platno

B) v. intr. pobeliti se; osiveti

incapucciare

A) v. tr. (pres. incapuccio) pokriti s kapuco; pren. pobeliti s snegom

B) ➞ incappucciarsi v. rifl. (pres. mi incappuccio) pokriti se s kapuco; pren. pokrivati se

kalken apniti; Wände: pobeliti z apnom

òklačiti -īm pobeliti z apnom: oklačiti zid, kuću

pipe-clay [páipklei]

1. samostalnik
bela lončarska glina
vojska, pogovorno pretirana skrb za obleko

2. prehodni glagol
pobeliti z glino
figurativno urediti

reblanchir [rəblɑ̃šir] verbe transitif vnovič pobeliti (un mur zid)

rimbiancare v. tr. (pres. rimbianco) znova pobeliti

zakrèčiti zàkrečīm, zakrèčiti -īm
I.
1. pobeliti z apnom
2. z apnom zapolniti
II. zakrečiti se poapneti: zakrečile mu se žile

apn|o srednji spol (-a …) der Kalk, -kalk (gašeno Löschkalk, klorovo Chlorkalk, negašeno Ätzkalk, talilniško Hüttenkalk, žgano Branntkalk)
ki vsebuje apno kalkhaltig
ki ne vsebuje apna kalkfrei
odstraniti apno entkälken
gnojenje z apnom die Kalkdüngung
pobeliti z apnom zidove: kalken

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

calce¹

A) f apno:
calce viva živo apno
calce spenta gašeno apno
dare la calce ai muri pobeliti, prepleskati stene

B) agg. invar. živo bel

fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.