Franja

sónčen (-čna -o) adj.

1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare

2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil

strm (-a, -o) steil; prepad, stena: schroff, abschüssig; teren: steil, gefällereich; Steil- (krivulja die Steilkurve, obala das Steilufer, die Steilküste, obalna stena der Steilhang, streha das Steildach, tehnika navoj das Steilgewinde)
strmo pobočje (prepadno) der Bergabsturz
strmo se spuščati steil abfallen, abstürzen ➞ → strmo streljanje

stŕm steep; abrupt; sheer; precipitous; (obala) bluff; arhaično arduous

stŕmo pobočje a steep slope
skale se dvigajo stŕmo iz doline rocks rise sheer from the valley
nekoliko stŕm steepish
postati stŕm to steepen

stŕm (-a -o) adj. ripido, scosceso, erto, dirupato:
strmo pobočje pendio ripido; scavezzacollo
strma pot sentiero scosceso
strm dvig cen forte aumento dei prezzi
strm pogled sguardo penetrante
narediti strmo kariero fare una carriera fulminante, folgorante
ekst. šport. strm klanec rampa
strma gora, stena sasso
strma skalnata obala falesia
strma krivulja curva ripida

strmin|a ženski spol (-e …) die Steigung, die Steile; (pobočje) der Hang, Abhang, Steilhang, geologija die Abdachung; (strmost) die Steilheit
lom strmine der Gefällsbruch, der Gefällswechsel
samo tehnika der Aufläufer

travnat (-a, -o) grasig, Gras- (polica das Grasband, pobočje die Graslehne, der Grashang, rastlinstvo, botanika zvezdica die Gras-Sternmiere)
dirke na travnati stezi das Grasbahnrennen
travnata bankina die Rasenbankette

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

vadben|i (-a, -o) Übungs- (pobočje der Übungshang)
| ➞ → manevrski, trening

vulkan samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányóObenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
Sopomenke: ognjenik
Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan

2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkánČeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik.

vulkán (-a) m

1. (ognjenik) vulcano:
vulkan bruha il vulcano erutta
pobočje, vrh, krater vulkana il pendio, la cima, il cratere del vulcano
aktivni, ugasli vulkan vulcano attivo, spento
podmorski vulkan vulcano sottomarino
astr. mesečevi vulkani i vulcani lunari

2. pren. scoppio, sfogo, impeto:
vulkan navdušenja uno scoppio di entusiamo

vzhodn|i [ó] (-a, -o) östlich, Ost- (rob der Ostrand, cona die Ostzone, fronta die Ostfront, meja die Ostgrenze, Nemec der Ostdeutsche, obala die Ostküste, stena die Ostwand, pobočje der Osthang, stran die Ostseite, veter der Ostwind)
na vzhodni strani ostseitig
…° vzhodne dolžine geografija …° östlicher Länge (vzh. d. ö. L.)

začetnik¹ [é] moški spol (-a …) der Anfänger (študent Studienanfänger), ki začenja delati v programu, z računalnikom, novo tehnologijo: der Einsteiger
pobočje za začetnike šport pri smučanju: der Übungshang
pri plezanju: der Klettergarten

zahodn|i¹ (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
zahodna dolžina geografija westliche Länge

zasnežen [ê] (-a, -o) verschneit (globoko [tiefverschneit] tief verschneit), vrh, gora: schneebedeckt, schneegekrönt; pot: verschneit, zugeweht
zasneženo pobočje schneebedeckter Hang, der Schneehang

zavetrn [é] (-a, -o) leeseitig, windabgekehrt
zavetrno pobočje der Leehang, Windschattenhang