Franja

Cassiodōrus -ī, m Kasiodor, s polnim imenom Magnus Aurelius Cass., roj. okoli l. 480 po Kr. v brutijskem mestu Skilakiju (Scyllacium), tajnik in prvi minister vzhodnogotskega kralja Teodorika in njegovih naslednikov, plodovit rim. pisatelj (Variarum epistularum libri XII); umrl okoli l. 575 po Kr.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

Cēnsōrīnus -ī, m Cenzorin, ime Marcijevega rodu: L., Val. Max. Poseb.

1. L. Marcius Cens. Lucij Marcij Cenzorin, konz. l. 149; kot ljubitelj gr. znanosti in omike se je veliko družil z učenimi Grki: Ci., L. epit.

2. C. Marcius Cens. Gaj Marcij Cenzorin, gr. izobraženi govornik, ki ga je hvalil Ci., kot Marijev vojskovodja je bil ujet in usmrčen od Sule: L.

3. C. (po nekaterih L.) Marc. Cens. Gaj (Lucij) Marcij Cenzorin, učenjaški prijatelj Horacija, ta mu je posvetil 8. odo IV. knjige; konz. l. 8, umrl splošno obžalovan l. 2 po Kr.: H., Vell.

4. Censorinus, rim. gramatik, ki je l. 238 po Kr. izdal ohranjeno knjigo De die natali: Prisc., Sid.

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.

Charisius -iī m Harizij,

1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.

2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..

3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije.

Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.

1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.

2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Darēs -ētis, acc. Darēta in Darēn, m (Δάρης) Daret,

1. Enejev tovariš: V.

2. Dares Phrygius Daret Frigijec, v grščini je pisal „o trojanski vojni“; spis je bil polatinjen v 6. ali 7. st. po Kr.: Isid.

Decentius -iī, m Decencij, Magnencijev brat, l. 351 po Kr. imenovan za cezarja; po porazu z Alemani v Galiji se je l. 353 po Kr. sam usmrtil: Aur., Eutr., Amm. Od tod adj. Decentiacus 3 Decencijev; subst. Decentiacī -ōrum, m decencijevci, Decencijevi privrženci: Amm.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

diadūmenus (diadūmenos) -ī, m (gr. διαδούμενος) = diadēmātus: Sen. ph., Plin. — Kot priimek Antoninus Diadumenus Antonin Diadumen (z diademom ovenčani), sin cesarja Makrina, roj. l. 202 po Kr. in nastavljen že kot deček; umorjen l. 218: Lamp.

Dioclētiānus -ī, m (C. Valerius Diocl.) Gaj Valerij Dioklecijan, rimski cesar od l. 284 do 305 po Kr.: Arn., Vop., Aur., Eutr., Hier.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.