Franja

Zadetki iskanja

  • ribald [ríbəld]

    1. samostalnik
    prostaška oseba, prostak, nesramnež; predrznež, nespodobnež, kvantač, preklinjevalec

    2. pridevnik
    prostaški, predrzen, nesramen, nedostojen, nespodoben, kvantaški; pohoten, poželjiv
  • salāx -ācis (salīre)

    1. ki rad „zaskoči, naskoči“, poželjiv, hotljiv, (po)hoten; o živalskih samcih in moških božanstvih: COL., ARN. idr., gallus VARR., aries O., salaciora animalia LACT., gallinacei mares salacissimi PLIN., salacissimus Iuppiter LACT.

    2. meton. poželenje (poželjivost, slo, (po)hotnost, hotljivost) zbujajoč: herba O., MART., bulbi O., taberna CAT.
  • sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

    I. intr.

    1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

    2. metaf.
    a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
    b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis.

    II. trans.

    1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

    2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

    1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

    2.
    a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
    b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.
  • verlangend poželjiv, hlepeč
  • voglioso agg.

    1. željan; požrešen

    2. poželjiv
  • voluptārius 3, adv. (voluptās)

    I. act.

    1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

    2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo.

    II. pass.

    1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

    2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.
  • wishful [wíšful] pridevnik (wishfully prislov)
    željan, poln želja; poželjiv, hrepeneč, koprneč

    wishful thinking figurativno zidanje gradov v oblake, varanje samega sebe; iluzije
    that's a piece of wishful thinking to se pravi smatrati svoje želje za resničnost, to so pobožne želje
  • wistful [wístful] pridevnik (wistfully prislov)
    željan, poželjiv, poln želja, hrepeneč, koprneč; resen, zamišljen; otožen, žalosten, melanholičen
  • алчный pohlepen, lakomen, poželjiv, koprneč
  • expetō -ere -īvī (-iī) -ītum

    I. trans.

    1. slediti kaj, (po)iskati kaj: propter quam (corporis partem) maxime expetuntur (castores a venatoribus) Ci., Asia ab hoc non ad voluptatem expetita est Ci., mare medium terrae locum expetens Ci. ki sili proti središču zemlje; pren.: ut in eum omnes expetant (sc. dii) huiusce clades belli L. da bi ga udarili z vsemi nesrečami te vojne (po drugih je clades nom. pl. in glag. v intr. pomenu [gl. tukaj pod II. 1.])

    2. želeti (si) česa, poželeti česa, hlepeti po čem, hoteti kaj, zahtevati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za kaj, stremeti za čim, težiti za čim: ne legaretur Gabinius Pompeio expetenti Ci. po Pompejevi želji. — Skladi: z obj.: Plautinas fabulas Pl., stulta sibi consilia Pl. nespametne sklepe storiti, sibi aliquam (namreč za ženo) Ter., principatum numquam expetivi Ci., expetere nihil nisi quod honestum sit Ci., alicuius vitam (mortem, sanguinem) Ci. komu po življenju streči, supplicium, supplicia L., Cu. izvršiti; v pass.: pecunia tantopere expetitur, libertas etiam a bestiis expetitur Ci., gloriam expetendam putare Ci. imeti za prizadevanja vredno, nihil esse in vita expetendum nisi laudem atque honorem Ci. Od kod?: ab hoc eiecto cadavere mihi opem expetebam? Ci., Italia … ab hoc auxilium absente expetivit Ci., unde sibi omnes sui cives consilium expetunt Ci. ki ga povprašujejo za svet; pogosto: poenas expetere ab aliquo Ci. koga kaznovati, v tem pomenu tudi: poenas expetere in aliquem L., aliquem expetere poenae (dat.) Lact., poenae letoque Sen. tr. s smrtjo kaznovati. Z inf. (ob istem subj.): Plin., expeto videre te Pl., expeto scire Ter., vincere illi expetunt Ci., amor, qui me praeter omnīs expetit … urere H., turba … virum cognoscere … expetit O., quod scire expeto Cu.; z ACI (ob menjajočem se subj.): Enn., Pac. fr., Pl., Ter., Lact., nostram gloriam tuā virtute augeri expeto Ci. ep., perisse (me) expetunt L. S finalnim stavkom: fatebor et fuisse me Seiano amicum et, ut essem, expetisse T.

    3. occ. povpraš(ev)ati za kaj, po kom, po čem: arma expetit Aesonides et amicos ordine reges Val. Fl.

    — II. intr.

    1. abs. = dogoditi se, pripetiti se: in servitute expetunt multa iniqua Pl.; expetere alicui ali in aliquem pripetiti se komu, zadeti koga: insonti mihi illius ira in hanc et maledicta expetent Pl., suam culpam expetere in mortalem ut sinat Pl., ut in eum omnes expetant huiusce belli clades L. da naj ga zadenejo (gl. tu pod I. 1.)

    2. (redko) = trajati: bono si quid male facias, aetatem (večno) expetit Pl. Adj. pt. pr. expetēns -entis poželjiv: cupido … et expetenti (homini) Ci.
  • psȳchicus 3 (gr. ψυχικός) polteno (telesno, seksualno, meseno) poželjiv: Tert.
  • crochu, e [krɔšü] adjectif ukrivljen, kljukast

    nez masculin, bec masculin crochu kljukast nos, kljun
    atomes masculin pluriel crochus (familier) globoka, spontana simpatija med dvema osebama
    avoir les mains crochues (figuré) biti pohlepen, poželjiv, lakomen
  • naslad|en (-na, -no) lustvoll, wollüstig; lustbetont; (poželjiv) lüstern
  • željan (žêljn|a, -o)
    željan česa erpicht auf, (poželjiv) begierig
    -hungrig (doživetij erlebnishungrig, informacij informationshungrig, oblasti machthungrig, sonca sonnenhungrig, svetlobe lichthungrig), -durstig, -begierig (učenja lernbegierig, znanja wissensdurstig), -lustig (pustolovščin abenteuerlustig); pretirano: -süchtig (ugajati gefallsüchtig, zabave vergnügungssüchtig)
  • ἐπιθῡμητικός 3 željen, poželjiv; τὸ ἐπιθυμητικόν čutni nagon, poželjivost; ἐπιθυμητικῶς ἔχω = ἐπιθυμέω.
  • λελιημένος pt. pf. od λιλαίομαι ep. željen, poželjiv, hrepeneč, bojaželjen.
  • ὑγρότης, ητος, ἡ 1. vlaga, mokrota, tekočina, ὀμμάτων poželjive oči, poželjiv pogled. 2. pren. vlažnost, prožnost, gibčnost.